O telebajski Nataši Pirc Musar

Diskreditacijski postopek Bojana Požarja, klasičen, že viden in dovršen, je značilno oblikovan in se z njim pohiti že v naslovu:

Nataša Pirc Musar na RTV. Politično izbrana telebajska že ponižuje hišo!

Požarjev pristop, ki mu sledijo tudi drugi Janševi in drugi mediji (prav ti se v inovativnem diskreditacijskem diskurzu najbolj »odlikujejo«), popolnoma nesankcionirano, nereflektirano in stihijsko, sledi že izoblikovanim načelom, o čemer pričajo številni drugi naslovi:

(1) Diskreditiraj človeka že v naslovu, ne šele v besedilu;

(2) Izbiraj diskreditacijske izraze, označevalce in kvalifikacije, katerih avtorstvo lahko vsaj ohlapno pripišeš drugim, da ne rabiš prevzeti odgovornosti;

(3) V naslovu in sicer kombiniraj čim več diskreditacijskih izrazov in asociacij, da dosežeš čim večji učinek.

V zgornjem naslovu je to uspelo večkrat: Nataša Pirc Musar je postala generalna direktorica RTV Slovenija na »političen« način, izbrana je bila oseba, na katero je prilepljen stigmatizator »telebajska« in obenem že počne nesramne in nedopustne reči, namreč »ponižuje hišo«. Klicaj na koncu diskreditacijskih naslovov je tako rekoč obvezen.

Politično stigmatizacijo in stigmatizacijo na podlagi telesnih značilnosti prepoznamo nemudoma. Takšna nemudnost je na ravni potreb medija samega in agend, ki jim mora slediti. »Telebajska« je kot označevalec pripet na podlagi nedefiniranih govoric, ki jih, po potrebi, lahko tudi ni in so fiktivne. Najbolj kognitivno intriganten je tretji manever, »ponižuje hišo«. Ko pogledamo, na kaj na bi se to nanašalo, v besedilu prispevka najdemo tole:

GLAVNI NA PROGRAMU BO LUZER SLAK
Je pa Nataša Pirc Musar, ki so ji že pred leti, ko je še delala na televiziji, prilepili slavni vzdevek “telebajska” (čeravno so telebajski prijazni teve liki), nemudoma začela javno poniževati RTV hišo. Z napovedjo, da bo za svojega programskega namestnika pripeljala Gorazda Slaka, nekdanjega programskega direktorja Pop TV in Kanala A. Pa ne samo zato, ker to resnično grozi s “komecializacijo” programa TVS, ampak predvsem zato, ker Slak znotraj televizijske scene slovi kot “luzer”.

Nataša Pirc Musar kot nova direktorica RTV hiše izvaja poniževanje s tem, da bo zaposlila »luzerja« Gorazda Slaka. Glagol poniževati – svojim dejanjem, govorjenjem zmanjševati komu čast, ugled, veljavo – se izkaže za priročnega za diskreditacijske cilje, zato je njegova uporaba v iskanju sočnega opisa njenih grehov zmagala, četudi je zelo abstraktna in nenavadna: zaposliti nekoga, ki se domnevno ni izkazal, pač ne bi na prvo žogo, pa še to vnaprej, opremili s takšnim kvalifikatorjem. Pa kaj, ko odlično zveni, sploh v verigi, ki jo je še mogoče zložiti v enostavčni naslov: politično nastavljena-telebajska-ponižujoča. Kar me ob vsem skupaj edinole še vleče v spraševanje, je enostavno vprašanje o tem: je mogoče še nižje? Ter kakšna je videti ta nizkotnost?