::: IN MEDIA RES :::

Quis custodiet ipsos custodes?

Tina Maze kot Machiavellijev husky

Če je še pred dvema tednoma kazalo, da je sama Resnična ljubezen porodila zlate olimpijske medalje Slovenije in s tem evforičen nacionalni ponos, če je torej obstajala fantazma prave ljubezni v očeh Slovencev med Tino Maze in njenim mučiteljem Andreo Massijem, je zdaj tega konec:

Kar želi novinar zatrditi, je nesporno prav vzročna povezava med obojim: veličastni rezultati Tine Maze  v Sočiju so delo te ljubezni. So posledica medsebojne kemije. Malce težje bi si namreč predstavljali, da novinar verjame v srečno časovno »nevzročno« ujemanje enega in drugega.

V ozadju hitro prepoznamo vzorec, ki ga vsebuje star Vergilijev rek »omnia vincit amor«: pri čemer ljubezen tu premaguje vse dobesedno, namreč v športnem, kompetitivnem smislu.

Maze Massi svoboda val 202

Ljubezen ni zgolj obstajala, kolikor je obstajala v očeh Drugega in samo za pogled, ob manjših športnih neuspehih je izpuhtela. Ali vsaj obstaja v neki perverzni obliki, ki je vedno bolj sumljiva. Povedano drugače, na Valu 202 novinarji niso želeli izpostaviti nobene romantike, ko so poudarili trenerjev odnos do svoje varovanke:

Ni res, da  Tina brez mene ne more. Želim si, da je svobodna, da gre. Kot moj haski, ko ni ubogal, sem ga izpustil iz hiše in je prišel nazaj. Od mojega haskija sem se največ naučil. Držati na kratko in dolgo, kot palica in korenček. Učil sem se tudi od Machiavellija.

Povprečna interpretacija osebne ljubezni in »trenerskega odnosa«, dveh načeloma ločenih ravni, ki se več kot očitno mešata, več ne more razumeti sovpadanja enega in drugega: če so športni uspehi  po prvi interpretaciji vernikov v Resnično ljubezen sledili ljubezenskim čustvom in nekakšnemu zaupanju med obema, se v drugo zarisuje prelom: Tina Maze več ne sledi svojemu trenerju, želi proč od njega. V katerem smislu, ljubezenskem ali trenerskem ali obeh, še vedno ne izvemo.

Massi opiše to bežanje proč kot iskanje svobode: ona želi oditi in on ji ne bo ugovarjal. Toda izkustvena analogija uniči vse in poraja dvom: če je Tina Maze podobna njegovemu huskyju, potem v resnici ne verjame, da bo odšla in ji ne ponuja svobode, temveč jo spušča proč od sebe zgolj v pričakovanju, da bi se nekoč vdano vrnila in sramežljivo pozdravila svojega gospodarja. Kakor husky. Z zvijačnostjo lastnega uma, ki jo predpostavlja, ji daje svobodo, a obenem Massi domneva, da je močnejši od te svobode in da resnične svobode ni.

Je zgolj Machiavelli, pravi naš mučitelj (izraz Jake Lucuja v izvornem besedilu), je zgolj nekdo, ki verjame, da svoboda drugih obstaja, kolikor koristi nam in osvobaja nas. Svoboda je le korenček.

Ni ravno za varuha človekovih pravic, toda športni uspehi in porazi Tine Maze so postali javni dnevnik nekega mučitelja.

Information

This entry was posted on 16/03/2014 by in aktualno, filozofija, mediji and tagged , , , .
%d bloggers like this: