Če je to res, je seveda blamaža. Srhljivo, da demantija nismo dočakali, še manj osuplost ali grajo. Pretežno ali praktično v celoti je šlo mimo. V SDS so zapisali in Slovenske novice povzele, kako je nastajala zadnja zdesetkana Tarča. V ostrih pogajanjih, koga spustiti v oddajo, da bo ta »nepristranska« in pravilno uravnotežena. Še konkretneje, v pogajanjih med SDS in odgovorno urednico Ksenijo Horvat Petrovčič, koga vreči iz oddaje in koga ne:
Ker so s tem spet sestavili politično pristransko in neuravnoteženo omizje, so iz SDS sporočili, da pri tovrstni blamaži RTV Slovenija ne bodo sodelovali. V SDS so še dodali, da jih je odgovorna urednica Ksenija Horvat Petrovčič 20 minut pred oddajo obvestila, da bo oddaja odpadla, ob 19.45 pa moledovala, naj se oddaje udeležijo in vprašala, koga izmed trojice dr. Križanič, Starman in Ložar naj »vrže iz oddaje«, da se je bodo udeležili.
Zabeleženo na strani SDS:
Odgovorna urednica Ksenija Horvat Petrovčič nas je ob 19:40h obvestila, da bo oddaja odpadla, ob 19:45h pa moledovala, da naj se oddaje udeležimo in nas vprašala, koga izmed trojice dr. Križanič, Starman in Ložar naj “vrže iz oddaje”, da se je bomo udeležili.
Politični odnosi z mediji očitno postajajo odnosi pogajanj in barantanj. Dam, če daš. Novinarske in uredniške avtonomije tako rekoč ni: med Kolodvorsko 2 in Trstenjakovo 8 tečejo skorajda poslovni odnosi, kjer se pogajajo in mešetarijo, koga vreči ven in koga dati vanjo. Pa vse skupaj nikogar niti ne zanima, še najmanj medijskih čuvajev. Ta novonastala medijska anestezija je nekaj, kar terja obravnavo kot čisto svojstven fenomen.
Iz šest na dva
Naj povem, da sta v oddaji na koncu nastopila le dr. Franci Križanič, bivši finančni minister, in poslanec DL Bojan Starman. Namesto predvidenih šestih in kasneje štirih gostov sta se v njej ostala le dva. Še huje, začela se je s polurno zamudo – zaradi povsem očitno izmišljenih »tehničnih težav«, če prav razumem, ki so jih nadomestili z oddajo »Prava ideja«. Dvomim, da je bila. Če je verjeti informaciji SDS, so pogajanja tekla takole. 29. januarja dopoldne je že bilo dogovorjeno, da bo v oddaji sodelovalo 6 gostov, in sicer: predsednik SDS Janez Janša, poslanec mag. Andrej Šircelj, ekonomist mag. Bernard Brščič, dr. Uroš Čufer, dr. Dušan Mramor in dr. Franci Križanič. Potem je najverjetneje sledila odpoved ministra Čuferja.
Nova zasedba, spet dogovorjena s SDS in tudi potrjena, je bila že skrčena na štiri: Janez Janša, Andrej Šircelj, Franci Križanič in Dušan Mramor. Toda ker je Mramor odpovedal in so našli nadomestilo zanj v Boštjanu Ložarju, obenem pa so slišali, da prihaja v oddajo še Bojan Starman, so se pri SDS sodelovanju v oddaji odpovedali zaradi aritmetike: menda bi bili v manjšini. Zakaj bi morala stranka zasedati polovico vseh kvot, niso pojasnili.
Tema oddaje: sitnica. Kajti 25 milijard dolga ni prepričalo niti ministrstva za finance pod vodstvom Uroša Čuferja. Kot je povedala moderatorka Rosvita Pesek na začetku, so se na ministrstvu opravičili in povedali, da v oddajo ne bodo poslali nikogar. Zakaj? Bizarno: »Ker je trenutek preveč občutljiv, saj je država v fazi zadolževanja«. In tega so se držali. Povedano drugače: ocenili so, da o dolgu države v tem »občutljivem trenutku« ne smejo govoriti javno in na javni radioteleviziji.
Res je, da so se vladniki odpravili na novo turnejo zadolževanja in po svež denar v izpraznjeno blagajno, v kateri jim predvsem zaradi sanacije bank manjka kake tri milijarde evrov. Res je tudi, da se ravno te tedne predstavniki vlade dobivajo z vlagatelji v ZDA in Veliki Britaniji. A nisem prepričan, da je kakšna posebna poslovna uzanca, ki pravi, da v takih trenutkih predstavniki vlade ne smejo nastopati v medijih in pojasnjevati situacije. Če je, bi jo morali izničiti: skrivanje finančne situacije in stanja zadolženosti v neki državi pred lastnimi državljani ni opravičljivo na noben način v nobenem trenutku. Morda je ustrezno in primerno zaradi pogajanj zamolčati neko delno informacijo s pogajanj ali sicer, opravičila za izostanek v oddaji pa ne more biti.
Neobčutljivost, prevzetnost in pristranost
Strah me je novo porajajoče neobčutljivosti javnosti (in novinarjev samih) na novo prakso političnega urejanja medijev. Le nekaj let nazaj smo se redki zgražali in obilno pisali o nedopustnosti pritiskov. Danes se zdi, da smo pritiske zamenjali za »blagodejno« in očitno že kar dopustno barantanje na medijski tržnici.
Zgražanja in obsodbe skoraj ni več, v nobeni smeri. Politična stranka lahko pod pretvezo neuravnoteženosti in prevelike pristranosti izsiljuje politično participacijo v oddaji, kjer bi moralo šteti predvsem, kaj bo o čem povedala stroka. Ob zlagani predpostavki, da mora v oddaji sedeti enakomerno število »naših« in »njihovih«, kot da bi javni dolg bil bodisi »naša« ali »njihova« zadeva in ne problem vseh državljank in državljanov. Ob tem so v SDS še dodatno zahtevni: ko mislijo na »naše«, imajo v mislih vedno kvoto SDS. Na koncu torej štejejo takole: v Tarči je sedelo deset predstavnikov SDS in deset vseh ostalih. Če ni bilo tako, potem je z oddajo nekaj narobe.
Novi modus izginjanja obsodbe političnih pritiskov (in obenem tudi pristajanja novinarjev nanje) je lepo razviden iz stališča dr. Marka Milosavljeviča v današnjem Delu:
Zaplet z oddajo Tarča mu ni razumljiv: »Če namreč eni od sedmih političnih strank v parlamentu uspe od urednika na javni televiziji doseči, da bo v oddaji, v kateri bo šest nastopajočih, imela tri svoje predstavnike, je to za to zanjo izjemen uspeh«, seveda pa je to škoda za politične tekmece in predvsem za javno televizijo. Če to razumeš drugače, »potem verjetno moraš razmisliti, ali imaš pravo medijsko strategijo in ali si postavil dosegljive cilje ali pa si z nerealnimi cilji v resnici spodkopavaš očitno spretne strategije odnosov z uredniki in novinarji«.
Izbarantati ali izsiliti si odlično kvoto v oddaji je torej zdaj »izjemen uspeh«, s katerim bi morali biti v stranki SDS zadovoljni, ne pa nejevoljni. Dosegli so več, kot bi morali. Seveda ta uspeh ni le »škoda« za tekmece in javno RTV, temveč je poraz medijske avtonomije. Milosavljevič pogajanj, ki bi jih sploh ne smelo biti, ne razume kot obliko nedopustnega pritiska, temveč izpelje drugačno poanto: da bi morali medijski strategi v SDS biti izkupička veseli, ker so dosegli realni cilj, njihovi »nerealni cilji« pa so potem čisto piarovski problem zanje. Ne le nenavadna razlaga, kjer smo neobčutljivi na politične pritiske, tudi »realni cilj« in dosežena kvota 3/6 sta v tej perspektivi nekaj, kar postane sprejemljivo.
Vedno zmagovalec
Norčevanje in kultura žalitev sta bila pričakovana reakcija Janeza Janše. Odkar tožilstvo ni prepoznalo njegovih žalitev do predsednika KPK in same komisije, je videti še huje. Ne le, da je norčavo protestiral proti RTV, omenil je tudi enega od udeležencev omenjene Tarče – najbrž je imel v mislih Križaniča -, ki bi ga morali nujno odpeljati na urgenco – se že ve, katero.
Svojčas sem naštel okoli 50 do 60 političnih pritiskov in šikan v RTV hiši. In to zgolj v dveh letih Janševe pokoritve javnega servisa. Že takrat ni bilo posebej zanimivo in časi se očitno lahko spreminjajo še na slabše. In sem se utrudil. Pojem pritiska se je evidentno še zmehčal. Nadomestilo ga je bolj ali manj ustrezno »barantanje«, ki mu ni bilo ugodeno, zato je pospremljeno z vpitjem o pristranosti na način, kot sem ga opisal. V teh smislu je Janševa taktika pritiska na nek medij čisti zmagovalec: če se dobro izpogaja, je zmagal in mu je treba čestitati. Če pa se ne, bo lahko rekel, da je medij pristranski. In je spet zmagal. Zmaga zanj je vselej zagotovljena. Kdo je poraženec, pa res ni težko ugotoviti.
Priloga pod črto. Pojasnilo SDS v celoti:
Objavljamo pojasnilo, zakaj se nekdanji predsednik vlade, nekdanji predsednik Evropskega sveta in predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša ter nekdanji državni sekretar na ministrstvu za finance mag. Andrej Šircelj nista udeležila nocojšnje Tarče.
V torek, 28. januarja, smo po elektronski pošti dobili vabilo v oddajo Tarča. V vabilu so sodelavi oddaje zapisali: “V uredništvu informativnega programa ta četrtek, 30.1.2014 pripravljamo oddajo Tarča, in sicer o zadolževanju Republike Slovenije v zadnjih letih. V oddaji bomo skušali skozi prispevke in izjave sodelujočih predstaviti trenutno stanje na področju javnih financ oziroma dolga Republike Slovenije, kot tudi, kaj nas na tem področju čaka v prihodnje, kakšne so napovedi uradnih institucij. Prispevki bodo iztočnica za pogovor z gosti v studiu.” In še: “V tem kontekstu vabimo k pogovoru v studiu predsednika stranke, g. Janeza Janšo. Oddajo bomo predvajali v živo na prvem programu TV Slovenija ob 20.uri. K pogovoru v studiu smo povabili sedanjega in nekdanje finančne ministre, ekonomiste ter predstavnike nekaterih tujih finančnih institucij. Natančen seznam vseh sodelujočih vam posredujemo takoj, ko dobimo njihovo potrditev. Vljudno prosim, da nam odgovor posredujete danes do 15:00.”
V pogovorih z uredništvom oddaje Tarča, kjer so vseskozi poudarjali, da vabljene goste usklajujejo z odgovorno urednico Ksenijo Horvat Petrovčič, so najprej poudarili, da so v oddajo povabili finančnega ministra dr. Uroša Čuferja, ekonomista dr. Mojmirja Mraka, nekdanjega finančnega ministra v Ropovi vladi in člana strateškega sveta predsednika republike dr. Türka dr. Dušana Mramorja ter nekdanjega finančnega ministra, ki je podvojil državni dolg in sodelavca Draga Isajlovića, dr. Francija Križaniča.
Na opozorilo, da je sestava v neskladju s Poklicnimi merili in načeli novinarske etike RTV Slovenija, kjer v uvodnih določbah med drugim piše, da se je potrebno “izogniti vsemu, kar lahko spodbudi upravičeno domnevo, da je novinar ali javni zavod pristranski ali pod vplivom neke skupine za pritisk, ne glede na to, ali je ta ideološka, politična, finančna, socialna, verska ali kulturniška ” in: “Nepristranskost je temeljna vrednota v vseh programih RTV Slovenija, ki ji je kot javnemu zavodu zaupano poslanstvo objektivnega obveščanja javnosti,” so vendarle pristali na objektivno in nepristransko sestavo oddaje.
Tako je bil v sredo, 29. januarja, dopoldne dogovorjeno, da bo v oddaji sodelovalo 6 gostov, in sicer: predsednik SDS Janez Janša, poslanec mag. Andrej Šircelj, ekonomist mag. Bernard Brščič, dr. Uroš Čufer, dr. Dušan Mramor in dr. Franci Križanič. Zvečer so nas obvestili, da bodo število gostov zmanjšali na 4 in nas prosili, če lahko potrdimo udeležbo predsednika in mag. Širclja. Tako je bilo z uredništvom v sredo zvečer dogovorjeno, da bodo v oddaji soočili svoja mnenja nekdanji premier, nekdanji predsednik Evropskega sveta in predsednik SDS Janez Janša, nekdanji državni sekretar na ministrstvu za finance v letih 2004-2008 in 2013 mag. Andrej Šircelj ter nekdanja finančna ministra dr. Franci Križanič in dr. Dušan Mramor. To, da predstavnikov aktualne vlade v oddaji, kjer bo govora o državnem dolgu, ne bo, uredništva očitno ni motilo.
Danes pa smo poldrugo uro pred oddajo čisto po naključju in brez obvestila odgovorne urednice Ksenije Horvat Petrovčič izvedeli, da v oddaji dr. Mramorja ne bo in da namesto njega pride g. Boštjan Lozar, predavatelj na sestankih Foruma 21 in nekdanji svetovalec uprave družbe Petrol, kjer naj bi s svetovanjem v pol leta zaslužil vrtoglavih 300 tisoč evrov. Pol ure pred oddajo pa so nas uradno obvestili, da bo v oddaji prisoten še poslanec Državljanske liste Bojan Starman.
Ker so s tem zopet sestavili politično pristransko in neuravnoteženo omizje, smo se odločili, da pri tovrstni blamaži RTV Slovenija, ki vsakega imetnika električnega priključka mesečno stane 12,75 evrov, vsekakor ne bomo sodelovali.
Odgovorna urednica Ksenija Horvat Petrovčič nas je ob 19:40h obvestila, da bo oddaja odpadla, ob 19:45h pa moledovala, da naj se oddaje udeležimo in nas vprašala, koga izmed trojice dr. Križanič, Starman in Ložar naj “vrže iz oddaje”, da se je bomo udeležili.
Sami presodite, kdo in na kakšen način ureja nacionalno televizijo.
You must be logged in to post a comment.