::: IN MEDIA RES :::

Quis custodiet ipsos custodes?

Rdečega zmaja medijski rep: angeli in demoni

Je v včerajšnji pridigi novomeški škof in apostolski administrator ljubljanske nadškofije Andrej Glavan označil slovenske medije za orodje satana?

Če bi sodili po branju današnjega Dela, jih ni. Novinarji v njem, kar kaže tudi izjava dneva, so razlikovanje subjektov domnevnih napadov na Cerkev, ki sledijo odstopu dveh nadškofov, povsem razmejili: napada satan v podobi rdečega zmaja in napadajo mediji:

Glavan napad satan medijiGlavan satan in mediji

Disjunktivno razlago »satan in mediji« je trasirala sicer že STA:

Novi predsednik škofovske konference je v nagovoru vernikov položaj RKC-ja v Sloveniji primerjal s svetopisemsko legendo, v kateri se žena z detetom bori z zmajem, saj je prepričan, da se slabosti ene izmed šestih škofij izrabljajo za napad na celotno slovensko Cerkev. Med krivci za to je navedel Satana in medije, STA

Problem seštevanja

Temu bom rekel problem seštevanja. So mediji tu mišljeni resnično kot avtonomen in ločen subjekt domnevnih napadov na Cerkev in satan na drugi strani prav tako? Ali pa je problem v tem, da novinarji ne znajo sešteti 2 in 2?  Na demonizacijo in rabo političnega žargona v cerkvene namene sem že opozoril, toda s tem se odpira nova radikalna in radikalno nova retorična dimenzija – po demonizaciji političnega še demonizacija medijev par excellence. Se nam dogaja dobesedno satanizacija medijev v podobi kazanja medijev kot igračke hudega duha? Pa poglejmo. Glavan se takole priduša:

V zadnjem času se naša vera lahko zamaje tudi zaradi najnovejših dogodkov, ne le zaradi dogajanja v mariborski nadškofiji. Njen finančni zlom v nesrečnih ekonomskih okoliščinah in zaradi neodgovornega gospodarjenja tistih, ki bi kot ekonomski strokovnjaki morali bdeti nad dogajanjem, mediji izrabljajo za napad na celotno slovensko Cerkev … A Cerkev na Slovenskem ima šest škofij. Napake, pustolovščine, zgrešeno gospodarjenje ene, ne morejo biti grehi vseh škofij. Rdeči zmaj vztrajno napada. V ženi z detetom iz Janezovega razodetja je Cerkev vedno videla samo sebe, ki jo satan zalezuje skozi vso zgodovino. Zdi se, da so ti napadi trenutno prav pri nas najhujši. Satan izrablja slabosti in napake odgovornih ene izmed šestih škofij in odstop obeh nadškofov, ki sta sprejela objektivno odgovornost za finančni polom, za napad na celotno Cerkev na Slovenskem. Papeža Frančiška enkrat hvalijo zaradi doslednosti, drugič pa grajajo.

Lahko razumemo navajanje satana vzročnostno, torej kot vzrok temu, da mediji napadajo Cerkev? So, povedano zelo enostavno, mediji le njegov priljubljeni instrument?

Seveda bi bilo mogoče razumeti omembo napadov satana in napadov medije ločeno in lahko s tem zagrešimo neke vrste jezikovni cum hoc, ergo propter hoc, a roko na srce: Glavan te vzročnosti sicer ni poudaril izrecno, ampak težko si je predstavljati, da bi nekdo, ki hipostazira rdečega zmaja in njegove napade, partikularno dogajanje v svetu bil zmožen razložiti mimo tega, da ga ne bi pripisal izvorno njemu: torej tudi mahanje satanovega repka cilja na medije. Vera v Boga in v satana pač predvidevata ne le njun obstoj, temveč njuno delovanje.

Zakaj to še vemo? Ker Glavanu že v preteklih dnevih ni bilo težko s satanovim delom primerjati nič manj kot vatikanskih zahtev po odstopu domačih nadškofov. Kot sem že opozoril: tudi sam Vatikan in z njim papež je potemtakem v primežu satana. Apostolski administrator namreč razmišlja skrajno posplošeno v skladu z naslednjo premiso:

Karkoli se še dogaja hudega Cerkvi v Sloveniji, je delo hudega duha.

Odstop nadškofov je huda stvar. Torej je to delo hudega duha. Napadi na Cerkev so huda stvar. Torej je to delo hudega duha.

Nenazadnje uporabi škof v citatu povsem identično sintagmo v obeh primerih: »mediji izrabljajo za napad na celotno slovensko Cerkev« in »Satan izrablja …. za napad na celotno Cerkev na Slovenskem.«

Tudi če bi bili mediji analitično superprevidni, si ne znam predstavljati, zakaj ne poskušajo vsaj ugibati, ali razume Glavan slovenske medije kot hudičev projekt. Če bi se izkazalo, da imajo novinarji problem seštevanja, in zaenkrat se zdi, da ga imajo, potem bi to bilo eno najbolj tragičnih spoznanj v zadnjem letu: pomenilo bi, da niso zmožni prepoznanja, kaj šele obrambe niti takrat, ko nekdo manipulira z njimi s tem, da njihovo delo označuje za satanovo. No, ta nekdo ni kdorsibodi.

Rdeče, ki te ljubim

Na cerkveni satanistični diskurz se bo, odkar imamo Glavana, očitno treba navaditi. S tem pa na cerkveno, politični na las podobno politiko zarot, na sintezo stricev iz ozadja in cerkvene demonologije. Ne le temne sile in satan, zdaj smo pred skušnjavo, da tudi rdečega zmaja iz Razodetja, ki je pač drugo ime za satana, interpretiramo v politični koloristiki. Je omemba rdečega tu naključna, tako kot je bila 17 kratna omemba rdečega v Janševem govoru prav tolikokrat nenaključna? Naj spomnim:

Nobenega dvoma ne more biti, nekateri močno verjamejo, da tej deželi še vedno vladajo rdeči škrati. V Murglah se skriva le majhna divizija, nahajamo se v rdečem oceanu, obkroženi z njimi. V svojem govoru pred glasovanjem, ki opisuje »dolgi pohod skozi rdeče morje slovenske tranzicije«, ki da se menda bliža koncu, je Janša na desetem kongresu stranke SDS v Celju pridevnik »rdeč« omenil nič manj kot 17-krat.

Je rdeči zmaj kakšna posebna parabola za rdeče škrate iz Murgel, ki po mnenju Ivana Štuheca opravljajo z Vatikanom? Glavan nas s svojo prostodušnostjo v naslednjih mesecih gotovo ne bo razočaral. Zanesljivo bomo prejkoslej izvedeli, ali ima zanj rdeče obarvani hudi duh poštni naslov v murgelskem zaselku. Najboljši način je to, da se ne pogovarjamo o krivcih in odgovornih, temveč o temačnih močeh, ki so se zarotile proti nam.

Delitev dela: angeli in demoni

Včerajšnja apokaliptična retorika rdečega zmaja je v slovensko mentaliteto ob splošni paranoidizaciji vnesla metafizično stanje, kot ga ne pomnim. Pomislimo torej, v kakšni državi živimo: na čelu Katoliške cerkve je tako rekoč človek, ki verjame v satana in le z njim razlaga (cerkvene) dogodke v državi, prvi šef države je populist, ki verjame v angele, medtem kot predsednica vlade verjame le še v Bruselj. Vsi po vrsti so, tako ali drugače, izvoljenci ljudstva. Takšne hočemo imeti. Če bo Dan Brown pisal nadaljevanje svojih Angelov in demonov, mora nujno na študijski obisk v Slovenijo.

Information

This entry was posted on 16/08/2013 by in aktualno, argumentacija, mediji, politika, politična paranoja, TV, časopisi and tagged , , , , , .
%d bloggers like this: