Reforma in norost

“Bili bi naravnost nori, če bi predlagali nekaj, kar je 70 odstotkov ljudi lani zavrnilo na referendumu.”

Ta misel, danes objavljena kot izjava dneva na drugi strani Dela in v celoti v citiranem članku na dnevnik.si že v naslovu, je lahkotno ‘sklicevanje na norost dejanja X’.

Koliko je vreden tak argumentacijski prijem? Kar želi predsednik vlade povedati v odgovor na očitek, da je njegova reforma replika Pahorjeve, je nesporno nekaj takega:

(1)   Če bi ponudili identično pokojninsko reformo, ki so jo lani – na pobudo SDS in njeno nasprotovanje – zavrnili ljudje na referendumu, na katerem je glasovalo 70 odstotkov ljudi proti, bi bili nori.

(2)   Naša predlagana pokojninska reforma je torej drugačna od lanske.

Najmanj, kar lahko rečemo, je, da Janševo sklepanje ni veljavno. Njegovo sklicevanje na norost ne pokaže, da so ljudje lani zavrnili pokojninsko reformo in da je zato, praktično identične, ni ponudil sam. Njegova »norost« tukaj predpostavlja, da imajo državljani dovolj znanja in presoje, da bi razločili med kvaliteto ene reforme in druge, hkrati pa morda še, da je dovolj časa in pripravljenosti to kvaliteto preveriti na referendumu in z njo povezani kampanji. A bojim se, da takega znanja večina državljanov nima. In tudi časa za preverbo na referendumu ne – s tem pa tudi ne tveganja, da bi morebiten blef in »norost« bila razkrita. Čeprav sam ne znam povsem merodajno presoditi, v čem se reformi razlikujeta (in žal nisem zasledil niti pravih konkretnih prispevkov na to temo, a prevladalo je mnenje, da se razlikujeta v 5 odstotkih, ki niso bistveni), je popolnoma evidentno, da nas Janšev »argument iz norosti« v različnost obeh ne more prepričati. Iz (1) ne sledi (2) – celo v primeru, ko sta reformi res drastično različni.

Lani ni bila nujna

Če je zgornje sklepanje argumentacijski blef, ki nam ponuja »non sequitur« s sklicevanjem na čustva (»verjemite nam, da je res, kar pravimo, saj nismo nori«), nam danes časopisi zraven gratis ponujajo še en Janšev trik. V Delovi izjavi dneva namreč piše:

»Bili bi naravnost nori, če bi predlagali nekaj, kar je 70 odstotkov ljudi lani zavrnilo na referendumu.«

Premier Janez Janša v odgovoru na poslansko vprašanje poslanke PS Alenke Bratušek, ki ga je spomnila, da je še lani trdil, da pokojninska reforma ni nujna.

Premierjev odgovor naj bi bil podan kot pojasnilo poslanki PS Alenki Bratušek, zakaj je Janša še lani trdil, da pokojninska reforma ni nujna. Če drži, da je to bilo vprašanje poslanke, potem se premier ni samo zatekel v »non sequitur«, ampak se je veselo izognil odgovoru na vprašanje – uporabil je »red herring« oziroma je odgovarjal selektivno. Pojasnila na to spet nismo slišali!

Selektivno podaljševanje delovanje dobe in zlata ribica

Kako je predsednik vlade lani blefiral glede padca pokojninske reforme, ki se mu ni zdel nič tragičnega in prav nič nujna sprejetja, sem nakazal že v tem zapisu. Žalostno je tudi dejstvo, da noben politik (ali strokovnjak) ne opozori na njegovo nedoslednost zahteve po selektivnem podaljševanju delovne dobe, ki, kolikor vem, v njegovem predlogu reforme ni ohranjena, pa jo je lani izrecno zahteval. A mu nismo zaradi spomina zlate ribice zmožni servirati niti tega? Takole:

Janša včeraj: pa kaj, če pade pokojninska reforma, še vedno smo lahko najboljši. Da ne bomo prišli na nemško-francoski vlak, je propagandna retorika. Citat:

Slovenija se lahko uvrsti med najbolj razvite evropske države, tudi če bo pokojninska reforma na referendumu padla, je prepričan prvak SDS Janez Janša. Svarila, da bi zaradi nesprejema pokojninske reforme ne prišli na nemško-francoski vlak, pa je ocenil kot “propagandno retoriko aktualnega predsednika vlade, ki zdrži ravno toliko časa, kolikor mine od aktualne do naslednje tiskovne konference”.

Janša včeraj: če pokojninska reforma, potem le s selektivnim podaljševanjem delovne dobe. Citat:

“Če bo treba v prihodnjih letih v Sloveniji res podaljševati delovno dobo, bomo to naredili selektivno,” je napovedal Janša. In dodal, da je velika razlika, ali dela nekdo 40 let na ministrstvu za okolje in prostor ali pa v Litostroju. Kot je tudi velika razlika, ali dela do 65., 70. leta starosti delavec na Danskem, Švedskem ali v Nemčiji, saj je delal v bistveno drugačnih pogojih in si zaradi bistveno višje plače privoščil bistveno boljši standard, ali pa bo moral toliko časa delati delavec v SCT, Litostroju oziroma v kateri koli proizvodni panogi pri nas…
Prav neuvedbo selektivnega podaljševanja delovne dobe glede na delovno mesto in zavrnitev predloga za uvedbo osebnega pokojninskega računa, da bi lahko vsakdo kadar koli izračunal, koliko ima privarčevanega za pokojnino, je Janša izpostavil kot ključni pomanjkljivosti pokojninskega zakona. “Zaradi teh dveh pomanjkljivosti bo zakon padel,” je prepričan prvak SDS.