Papeška nezmotljivost in testi DNK

V svojem odprtem pismu prijateljem se je teden nazaj kardinal dr. Franc Rode za podporo zahvalil tudi papežu Benediktu XVI.

Pismo, prebrano na tiskovni konferenci (v faksimilni obliki je dostopno, kje pa drugje, na Planetu Siol), na kateri so ne preveč zmagoslavno predstavili rezultate negativnega DNK testa in s tem kardinala oprali sumov o njegovem očetovstvu, omenja papeža na prvem mestu – tem so sledili še kardinala Sodano in Bertone, bivši nuncij, nadškof Stres in tako dalje.

Podpora papeža slovenskemu kardinalu, ki ga niti Mozart ni mogel potolažiti, ni tako samoumevna. Predstavljati si je treba zgolj, kdaj je nastala in kako je lahko papež vedel, da je njegov slovenski kolega nedolžen? Pa poglejmo.

Nußbaumstraße 26 v Münchnu, 2. oktober 2012, 14.00

Na tiskovni konferenci navzoči kardinal in njegov tajnik, njegova odvetnica Nina Zidar Klemenčič in dr. Ivan Štuhec, so konferenco sklicali za 16.00 uro. Pisal se je 2. oktober 2012. Kot je kasneje pojasnil Štuhec, so rezultate testa na inštitutu prejeli »po 14. uri« – fizično so bili prevzeti s strani slovenskega duhovnika v Münchnu Janez Puclja, medtem ko so jih istočasno prejeli tudi odvetniki Petra Stelzerja. Očitno vse po vnaprejšnem dogovoru obeh odvetniških hiš, saj posebnega razloga za hkratni in takojšnji prevzem ni bilo – razen seveda verjetne prošnje in pobude Rodetove odvetnice za potrebe na hitro sklicane tiskovke.

Če predpostavljamo, da nihče med navzočimi ne blefira, da rezultatov ni mogoče dobiti predčasno in na »neuraden« način, da dokument z rezultatom nosi datum 2. oktober 2012, potem je tega dne nekako po 14.00 uri vse potekalo izjemno hektično in ob izjemnem naporu vseh sodelujočih: nekdo je moral rezultate faksirati ali elektronsko poslati v Ljubljano v roku dveh ur. V Münchnu se je Janez Pucelj sprva iz inštituta moral prebiti do prvega faksa ali skenerja, podobno velja za Petrove odvetnike. Kot smo lahko videli na tiskovni konferenci, so izvide že prevedli v slovenščino (za kar sta dve slabi uri dovolj časa), kardinal Rode je seveda lahko svoje pismo prijateljem napisal vnaprej in vmes molil, da ga bo lahko uporabil (no, uporabil je le odlomke iz pisma, kot je razvidno zgoraj). V tistih dveh pičlih urah je odvetnica pridobila stališče Petrovih odvetnikov, ki so morali poprej verjetno kontaktirati svojega klienta – ja, tistega, ki ga vsi pogrešajo in iščejo že tedne – da so lahko v njegovem imenu v Ljubljano sporočili njegovo opravičilo Rodetu za vse nevšečnosti, ki mu jih je povzročil, in kajpak potrditev priznavanja rezultata testa.

Za nameček pa nastopajoči niti ob 16.00 uri niso imeli več kot 20 minut časa, saj se je kardinalu strašno mudilo na pot in je moral po tej izjemno napovedovani in pričakovani konferenci z nje odhiteti nemudoma ter pustiti novinarje nepotešene za dodatna vprašanja. Kako srčkani timing – malodane na vratih je še utegnil napovedati, da te zgodbe za medije več ne bo komentiral, četudi bi imel za to dobre oznanjevanjske razloge (in resda bistveno manj dobre osebne in čustvene), saj je tik pred tem apeliral na veselje in zvestobo vernikov (»Vesel sem za vse, ki bodo rezultat sprejeli z veseljem, in upam, da jih bo to utrdilo v njihovi zvestobi do Cerkve in vere.«) in medijsko akcijo (»boj za očiščenje podobe Cerkve«).

Papeževa nezmotljivost

Vse našteto in še kaj, kar smo pozabili, je seveda možno storiti v pičlih dveh urah, zakaj pa ne. Dokaj težko, pa vendar. Tisto, kar je nekolikanj bolj zoprno zagotoviti, je papeževa vnaprejšnja vednost, ako odmislimo vse druge Rodetove podpornike in njihovo. Če namreč kardinal Rode do 14.00 ure tega dne ni vedel, kakšna je resnica testa, potem tega ni mogel vedeti niti papež: vsaj če veljajo človeške zakonitosti. Sta bila kardinal in papež v tistih pičlih dveh urah na telefonski liniji, da o drugih kardinalih ne govorim? Če ne, potem pisma ni mogel imeti pripravljenega že vnaprej, ampak ga je sestavil v tistem trenutku in dodal seznam svojih ravnokar potrjenih podpornikov – toda izreči javno ali zasebno podporo po tistem, ko je rezultat znan, je precej nesmiselno. In če ni verjetno, da sta bila papež in kardinal ta dan v kontaktu po 14.00 uri, sta možni le dve preostali branji: papež je že pred 2. oktobrom vedel, da je slovenski kardinal v tej zadevi nedolžen, ali pa je njegova podpora zgolj načelna, ne glede na dejstva in rezultate testa.

V tem drugem primeru sta spet dve možnosti in v obeh je očitno ravnal zavržno. Ali je prejudiciral Rodetovo nedolžnost in okrivil Petra, ki je imel dobre razloge za vero, da je kardinal njegov oče; s tem je ravnal krivično. Zato moramo benevolentno to možnost izključiti. Ali pa je pomislil, da je kriv, a ga bo vendarle branil. Toda o moralni superavtoriteti je treba misliti najboljše in ji zaupati – njegovi najbližji sodelavci ob njem pač niso osebe, pri katerih bi smel kar zamahniti z roko, če so kdaj v mladosti po nečrtomirovsko grešile. Takšno ravnanje mu nenazadnje lahko škodi in spodkoplje papeško avtoriteto. Ko gre za kardinala, bi pač težko sprejeli misel, da je papež enkrat več izrazil svojo neskončno dobroto, s katero ne skopari niti pred grešniki.

Če izključimo drugo, preostane torej le še prva možnost: papež je za rezultat testa vedel pred 2. oktobrom. In če je, je lahko vedel na dva načina: ker je nezmotljiv tako rekoč po definiciji in torej vseveden, ali pa, ker mu je to povedal Rode, ker je že pred tem datumom poznal rezultat. Le v tem primeru ni tvegal, da mu njegova javno omenjana podpora ne bi škodovala.

Uradno vs. neuradno

In tako smo spet pri začetnem ugibanju, o katerem sem pisal 3. oktobra in se ga doslej – simptomalno za domačo sceno – ni dotaknil noben novinar: kako je lahko novinarka Večera že 25. septembra poznala rezultat testa DNK in naslednji dan na to navdušeno namigovala na prvi strani časopisa? Je to pravi datum, ko je kardinal slišal za neuradni izid, nato pa obvestil sebi ljubo novinarko in sebi ljubega papeža? Je stvar pač skrajno banalna in bolje zapisane stranke na inštitutu lahko privilegirano dobijo podatek o rezultatu že po nekaj urah testiranja, uradnega pa šele po enem tednu ali več, tako da velikih skrivnosti in zarot o ponarejanju ni? Nesprejeti izziv za novinarje, ki bi morali inštitutu zastaviti neznatno vprašanje, ki sploh ne zadeva konkretni primer analize.

Seveda je opisano možno. Morda je celo verjetno. Če je »tehnično« nekaj ur ali en dan dovolj časa za laboratorijsko analizo in če obstaja praksa neuradnih sporočanj rezultatov strankam, ostane le en očitek vsem protagonistom: da so si privoščili blef. Odvetnica in kardinal recimo z zaklinjanji, da bodo sporočili rezultate takoj, ko so znani. Se je s tem mislilo »uradno znani«? Od advokatskega ceha seveda lahko pričakujemo marsikaj, stvar postane dramatična, če imamo pred sabo papeža! Je papež torej, ponavljam, preprosto

verjel kardinalu na besedo in ga podprl, s čimer je ravnal lahkomiselno in nemoralno, saj je ravnal potencialno moralno zavržno in krivično?
svojo podporo povezal z zanesljivo vednostjo o nedolžnosti kardinala, ki jo je lahko pridobil le iz uradnega rezultata testa, pridobljenega na 2. oktober po 14.00 uri?
svojo podporo kardinalu povezal s svojo ne povsem zanesljivo vednostjo, ki jo je pridobil na podlagi neuradnega rezultata testa?

Drži, možnost papeževe apriorne nezmotljivosti sem izločil in jo v zagovor prepuščam teologom. A razlika »uradno vs. neuradno« je za papeža lahko usodna. Predstavljajmo si, da tvega podporo kardinalu, preden uradno in zanesljivo ve za rezultate, potem pa sledi naznanilo, da je test DNK pozitiven? Neuradnih izidov in vednosti na njih podlagi si preprosto ne more in ne sme privoščiti, za Vatikan in zanj bi to bila nepredstavljiva blamaža.

Sklep

Ob katerem času T je torej papež vedel, da je test negativen, da je lahko zagotovil podporo? Še en izziv v tej zgodbi je to, denimo po tistem, da Rode sploh ni dokazal, da ni kršil celibata in da novinarsko papagajsko ponavljanje tega dejstva ne bo spremenilo. Zadrega s papeško oz. vatikansko vednostjo postane še večja, če spomnimo na že rahlo pozabljenega nadškofa Alojzija Urana. Katerega zgodba tvori zaradi sočasnosti in tudi vpletenosti obeh imen zanimivo primerjavo: gospoda izganjajo iz države, ker naj bi imel otroke, domači kler prisega, da Vatikan vse preveri in vse ve, izobčeni nadškof pa milo prosi, če bi se našel kandidat, da se z njim poda na pot testiranja očetovstva ter seveda zanika, da ima otroke. In kandidatov ni na spregled! Kako in kdaj je Vatikan ugotovil, da je Uran nesojeni oče otrok, če testa DNK v resnici nikoli ni bilo? Je morda izgnani škof lažnivec in je tak test, pozitiven seveda, že opravil, zdaj pa na veliko paradira naokoli z zahtevo, da bi z nami manipuliral? Malo verjetno, da tega ne bi demantirali v imenu zaščite svojega imena.

Oba primera, Rodetov in Uranov, nam v seštevku dajeta slutiti, da na Svetem sedežu testov DNK niti ne potrebujejo. Zdi se, da kdo ima otroke in kdo ne, vedo že vnaprej in po potrebi.

Napotila:

http://vezjak.com/2012/10/04/kardinal-ni-krsil-celibata-ali-res/

http://vezjak.com/2012/10/03/vrhunska-igra-kardinala-rode-in-novinarska-supervednost/

http://vezjak.com/2012/09/26/rodetov-negativen-test-kdo-ve-vec-nina-zidar-ali-vecer/

http://vezjak.com/2012/08/28/rodetov-cesnjev-izbor/

http://vezjak.com/2012/08/18/kardinala-rodeta-zaskrbljujoca-nevednost/

http://vezjak.com/2012/07/30/spletkar-rode-proti-muceniku-uranu-kaj-je-res-in-kaj-ni/

http://vezjak.com/2012/09/06/in-kdo-bo-branil-novinarja-karbo/

http://vezjak.com/2012/08/29/novinarska-zascita-francosko-omikanega-cerkvenopoliticnega-prvokategornika/

http://vezjak.com/2012/08/07/izgon-ki-ni-izgon-in-kazen-ki-ni-kazen/

http://vezjak.com/2012/07/25/tragedija-nadskofa-urana-jobova-preizkusnja-ali-zgolj-prazno-zivljenje-v-lazi/

http://vezjak.com/2012/07/24/skofovske-skrivalnice-in-medijsko-pokritje-izgon-nadskofa-urana/