::: IN MEDIA RES :::

Quis custodiet ipsos custodes?

Ideologija, ki ni traparija

Ministra Turka zapis na blogu je to pot kratek in sladek, zato ga citirajmo v celoti:

Bistveno vprašanje je ideološko

Tako Haidt:

Here’s a simple definition of ideology: “a set of beliefs about the proper order of society and how it can be achieved.”

And here’s the most basic of all ideological questions: “Should we preserve the present order or change it?

Bi ohranili sedanji red stvari ali bi ga spremenili? To je ključno vprašanje tudi za Slovenijo. Izogibati se mu zato, ker je ideološko, je traparija. Ali pa kdo misli, da je mogoče državo rešiti tako, da se v njej nič ne spremeni? To pa res ni več ideologija, ampak vera v nadnaravno.

Kdo je šaljivec?

Če prav razumem superministra, nam prijazno ponuja naslednje trditve in končni sklep:

(1) Rešiti državo ni mogoče, če se nič ne spremeni in ohranja stanje.

(2) Spreminjati nekaj pomeni početi nekaj bazično ideološkega (via Jonathan Haidt).

(3) Torej je tudi spreminjati red v državi nekaj ideološkega.

(4) Izogibati se (oznaki) ideološkosti je zato traparija.

Kdor torej spreminja državo, nujno izvaja neko ideološko funkcijo. Druge razlage ni. Človek bi sprva pomislil, da je šaljivec Haidt, sploh če je kdaj bral njegove opreproščene misli, ker se trditev zdi res premočna in pripisuje ideologiji preširoke pomenske konotacije. Toda pokaže se, da je težava v superministru, po novem za znanost in ideologijo.

Njegovo branje Haidta je pač namerno ali nenamerno dekontekstualizirano. Teza, da je zagovarjati spreminjanje stvari vedno ideološko, je namreč prirejena in zgolj superministrova. Zgornjemu zapisu nemudoma sledi pravi Haidtov kontekst (vse na strani 277) utemeljevanja razlike med liberalci in konservativci, levičarji in desničarji, ki ga je dr. Turk izpustil:

At the French Assembly of 1789, the delegates who favored preservation sat on the right side of the chamber, while those who favored change sat on the left.

The terms right and left have stood for conservatism and liberalism ever since.

Kar želi Haidt povedati, je torej zgolj naslednje: v francoski skupščini 1789 so delegati, ki so bili za ohranitev stanja, sedeli na desni strani zbornice, medtem ko so tisti, ki so bili za spremembe, sedeli na levi. Vse od takrat izraza levica in desnica nadomeščata konservativizem in liberalizem. Torej je zgodovinsko gledano bilo spreminjati stanje stvari nekaj bazično ideološkega.

Trditev torej ni podana univerzalistično (v smislu: kadarkoli smo za spremembe, počnemo nekaj ideološkega), usidrana je kontekstualno in se nanaša na razlago nastanka izrazov. Toda bodimo nekoliko dobrohotni – po tistem, ko sem na tej strani pokazal že na vrsto ministrovih logičnih zmot, bi se to prileglo. Privzemimo, da je Turk res veristično in pravilno povzel ameriškega psihologa, ne zlorabil: spreminjati red v državi je nekaj ideološkega. In izogibati se temu izrazu je zato traparija.

Je Turk levičar ali desničar?

Potem bo nujno sledilo, da je superminister, morda v ihti iskanja zaslombe za svoja dejanja, ki »spreminjajo slovenski družbeni red«, nič manj kot pljunil po svojem lastnem političnem prepričanju. Tisti, ki spreminjajo stvari, so levičarji ali liberalci, tisti, ki ohranjajo stanje, so desničarji ali konservativci. Toda kaj je potem Turk? Če je za spremembe, je vendar levičar. Dvoma ni nobenega. Popolna zadrega nastane, ko na njegovem blogu preberemo njegovo nadvse ponosno izraženo politično deklaracijo:

Mene ni sram, da se deklariram za desničarja, pa čeprav sem morda bolj sredinski od mnogih, ki jim je to narodno, pa bi se smehljali, da so sredina. To pravim zato, ker mora »biti desničar« v neki normalni politični geometriji dobiti domovinsko pravico. In konotacijo, ki je natanko toliko apriorno negativna kot je »biti levičar«.

Zdaj je zadrega zanj še hujša: se bo pri obrambi svoje ogrožene domovinske pravice skliceval na Haidta, ali pa raje zanikal svoje politično desničarstvo? Obojega ne more storiti hkrati. Ne more obenem reči, da je levičar in desničar, pa naj bo še tako super (minister).

Pričakujmo še veliko ideologije

Sicer pa Turk vsak dan stori kaj ideološkega. Včeraj je kar po tviterju sporočil, da bo RTV naročnina manjša za 10 odstotkov. Bo več ostalo za tisto drugo televizijo – njen nastanek je torej zdaj priznano ideološko motiviran in takšno je tudi spreminjanje medijske krajine. Priznajmo, superminister je frajer. Malokdo bi kar naravnost tako rekoč še isti dan priznal, da je z nižanjem naročnine izpeljal ideološko dejanje. Velja za vsa njegova dosedanja in prihodnja dejanja.

Information

This entry was posted on 24/08/2012 by in aktualno, argumentacija, filozofija, mediji, politika.
%d bloggers like this: