Evropska prestolnica jajc

Kdo ima jajca? Tisti v EPK definitivno. Zato nas lahko sprašujejo in vabijo k sodelovanju takole:

Imaš jajca? Kdo jih ima? Kunigunda preverja, kdo ima jajca in jih je sposoben pokazati. Anonimnost in klofuta umetnosti sta zagotovljeni. Imej jajca!

Pri tej razstavi lahko sodeluješ tudi ti. Če imaš jajca, seveda. Dobesedno in figurativno! Kako lahko sodeluješ pri postavitvi razstave, preveri na info@funigunda.si.

Seveda niti formativna narava jajc ne pripomore k temu, da bi ta bila videti »cute« – in, nenazadnje, ali je za to, da postaneš bolj pogumen, res smiseln pogoj anonimnost? V čem pa anonimnost prispeva k hrabrosti?

Da so fantje le duhoviti, nekdo pa preveč seriozen? Ko je kdo duhovit na tak način, se primem za denarnico. Zgoraj »razvezani« mošnjiček je prvovrstna metafora za pravo razvezovanje mošnjičkov. Programskih vsebin EPK praktično nikoli nisem komentiral – razen izjemoma takrat, ko so posegla v ideološko podstat in razkrivala mentalne strukture projekta. Tudi zgornja mošnjičkarskaa vsebina izžareva eno tako popolno artistično izpraznjenost (saj gre pri jajcih vendar za praznjenje, kajne?), kjer bi nas moralo zanimati financiranje nesmiselne provokacije zaradi provokacije, umetnosti zaradi, hmm, umetnosti. Kajti nekdo nam pač kaže svoja jajca za naš denar. Naš mošnjiček. Smo zdaj zadovoljni? Se pravi, in ta moment me tu edini zanima, Kunigundina jajca lahko kandidirajo za emblem tistega, kar je epekajevski problem ves čas: nedomišljenost in nedodelanost kriterijev in razlogov, kako se deli denar. Ali povedano preprosteje: res bi si želel, da svoje mošnjičke slikajo vodilni v EPK, kot tudi člani njegovih organov (ne spolnih) in tvorno sodelujejo v tej jajčni umetnosti, za katero so odgovorni. Aja, da ne bo diskriminacije, organizatorji k pošiljanju fotk vabijo tudi ženske.

Mimogrede, projekt tipa »kdo ima jajca« je zanimiv še s primerjalno-pravnega in še kakšnega vidika. V Italiji te očitek drugemu, da nima jajc, lahko drago stane:

Kdor v Italiji moškemu reče, da “nima jajc” (“Non hai le palle!”), mu grozi denarna kazen. Takšna žalitev naj bi namreč pod vprašaj postavljala moškost nasprotnika.

Vrhovno sodišče v Rimu je v primeru dveh bratrancev iz krajev Potenza in Taranto namreč odločilo, da je ta besedna zveza žaljiva in da gre za prekršek, piše v italijanskem dnevniku La Repubblica, ki je izšel v sredo.

“Žalitev ne postavlja pod vprašaj le moškosti nasprotnika, temveč tudi izpostavlja šibkost njegovega značaja ter pomanjkanje odločnosti in pristojnosti, kar so vrednote, ki jih – zmotno ali po pravici – pripisujemo moškemu spolu,” je pojasnil sodnik Maurizio Fumo.

V Sloveniji malce capljamo za sosedi in njihovim vrhovnim sodiščem: implicitni dvom v to, da »nimamo jajc«, sramežljivo spodbijamo na razstavah anonimnih slik in si pri tem še domišljamo, da smo letošnji kulturni popek Evrope.