Včerajšnje izvijanje Slovenske škofovske konference je bila ena najbolj zanimivih predstav za javnost v zadnjem času. Predmet zanimanja vroč po sebi, celo žgečkljiv in šokanten. Kdo govori resnico, kdo laže in kdo želi ostati moralni akter? Kako bodo moralne avtoritete, kot (si) pravijo, kos nalogi na najvišji ravni? Bo zgodba škofov konsistentna in vzdržna, bodo uspeli prepričljivo pokazati, da vatikanskega dekreta ni, da je zgolj privid? Bodo zadovoljni z lupingom, češ ne vemo, če obstaja, ali pa bodo le priznali, da morda je, tam nekje?
Zgodilo se je, da smo državljani in še zlasti verniki lahko razočarani. Prepričljivosti ni bilo nobene. Prej so elementi njihove mizanscene in argumentacije bili podobni ementalerju, švicarskemu siru. Ampak to ni le njihov problem – je tudi težava novinarjev, ki ne znajo zbezljati resnice niti iz škofov (iz katerih bi sicer morala kar vreti).
Kaj torej? Spodaj je nekaj ključnih neodgovorjenih vprašanj po moji presoji. Če nanje v doglednem času naši novinarji ne bodo zmogli najti odgovorov ali RKC prisiliti, da jim nanje odgovori, potem bo ta nemoč zame večji problem kot domnevne moralne in kapitalske grehote vrlih škofov. Pa po vrsti.
(1) Zakaj ni bilo navzočih protagonistov?
Zakaj na tiskovki nista nastopila omenjena nadškofa, g. Uran in g. Kramberger? Če imata čas za birmovanja, zakaj ga nimata za nastop pred slovensko (cerkveno) javnostjo, ako sta čista po duši in dejanjih? Kdaj si lahko obetamo njuna pojasnila v živo?
(2) Zakaj zgolj zanikanje prejema pisma, poslanega SŠK?
Slovenski škofje bi morali biti zainteresirani, da sperejo sleherni madež in dvom glede obstoja vatikanskega dekreta. Zakaj so nastopili in zanikali zgolj dejstvo, da takšnega ukora ni prejela SŠK – saj zaradi dejstva, da ga ni prejela SŠK in ne kdo drug, sramota ni nič manjša? Takšno partikularno zanikanje je morda piarovsko učinkovito, toda z vidika resnice ni.
(3) Postopek obveščanja, kdo bi moral obvestiti SŠK?
Na včerajšnji tiskovki ste govorili o tem, da niste prepričani, če morda g. Uran in g. Kramberger nista prejela takšnega vatikanskega upora privatno. Mar ni ta podatek nekaj, glede česar bi morala biti seznanjena tudi SŠK in slovenska RKC?
(4) Kakšen je v resnici postopek pošiljanja vatikanskih ukorov v takem primeru?
Dr. Saje je včeraj na tiskovki glede sprejema takšnega dekreta neposredno povedal: »Ne vemo, ali je prišlo do tega ali ne, zato tega ne moremo komentirati. Domnevamo, da nista dobila nobenega papirja, ker o tem nismo seznanjeni.« Današnje Delo je Sajetu pripisalo še izjavo: »Če takšna pisma obstajajo, jih dobijo ljudje, ki se jih zadeve tičejo.« Dr. Turnšek je včeraj dodal: »Komunikacija poteka direktno, ne preko drugih škofov. Zato drugi pri tem nimamo ne vpogleda ne možnosti sodelovanja.« Vsa stališča predpostavljajo procedure pošiljanja. Kakšne so?
(5) Zakaj manjka komunikacija s škofoma?
Zakaj doslej škofov še niste povprašali, ali sta prejela pismo iz Vatikana? Če doslej niste uspeli svojih kolegov škofov pobarati, ali sta takšne ukore prejela, kdaj boste v SŠK to storili? Ali ni nenavadno, da skličete tiskovno konferenco glede vprašanja X, glede X pa dotičnih škofov ne sprašujete? Glede na to, da ste prebrali dve pismi obeh izpostavljenih domnevno kaznovanih nadškofov, ste zanesljivo bili z njima v kontaktu. Je stvar nadvse bizarnega naključja, da v situaciji, ko se vsa Slovenija sprašuje o obstoju dekreta, vas v komunikaciji z njima to ni preveč ali sploh ne zanimalo?
(6) Kaj se je zgodilo 24. aprila in v čem se ta dogodek razlikuje od tistega 26. aprila letos?
Včeraj je Eva Kobe v dnevniku POP TV poročala o izjavi, ki »škofe postavlja na laž«, namreč tiskovnega predstavnika kabineta predsednika države. Ta je povedal, da je prvotno dogovorjeno vabilo za kosilo s predsednikom na dan 26. aprila, ko naj bi se škofje tudi sestali in sprejeli odločitev, bilo deležno dodatnega pisnega popravka, poslanega 24. aprila. Torej dva dni pred tem so iz SŠK v kabinet predsednika poslali obvestilo, da na kosilu ne bo g. Smeja, g. Urana in g. Krambergerja. Kaj se je zgodilo dva dni prej, da je prišlo do umika teh treh škofov z vabila, glede na to, da se trdi, da je odločitev o njihovem umiku iz SŠK padla šele 26. aprila (»odločitev so škofje sprejeli po krajšem posvetu pred srečanjem s predsednikom republike Danilom Türkom«)?
(7) Je zgodba o Jamnikovem nastopu resnična?
Dejan Karba v današnjem članku piše o tem, da njegov vir ni bil škof Anton Jamnik, temveč nekateri duhovniki, ki so podatek o vatikanskem dekretu slišali od Jamnika. Zapisal je: »Nekateri duhovniki (njihove podatke hranimo v uredništvu) so zaradi teh informacij na nedavnem obredu svete birme, ki ga je vodil Anton Jamnik, ljubljanskega pomožnega škofa povprašali po podrobnostih. Jamnik jim je – tako pravijo naši viri – povedal, da je bil skrajni čas, da se je nekdo odzval, saj »mariborska nadškofija predolgo čaka z ukrepi, ki jih je dolžna sprovesti«. Podrobno jim je razložil pisanje Svetega sedeža in jim tudi predstavil razloge, zaradi katerih se morata omenjena škofa umakniti iz javnosti.« Vprašanje za SŠK oz. RKC in samega Jamnika je: Ali lahko zanikate obstoj takšnega pogovora z duhovniki in nato še vsebino tega pogovora, ki predpostavlja obstoj pisma iz Vatikana?
(8) Lahko g. Uran jasneje zanika, da je oče kakemu otroku, ali zgolj ugotavlja, da so domneve neutemeljene?
Dikcija g. Urana, ki sem jo podrobno analiziral, ne odgovarja dovolj neposredno na vprašanje, ali g. bivši nadškof res zanika, da ima otroke. Da-ali-ne vprašanje njemu se zato mora glasiti: so trditve o tem, da imate otroke, resnične?
(9) Vprašanje kredibilnosti: ste pripravljeni odstopiti?
Končno vprašanje za SŠK, seveda ne nujno zadnje, bi moralo biti: kako kredibilni ste, če javnosti ne boste ponudili jasnih in prepričljivih odgovorov glede obstoja vatikanskega dekreta? Ste pripravljeni vsi po vrsti odstopiti zaradi izgube zaupanja vernikov in javnosti, če bi se izkazalo, da ste premišljeno lagali?