Superpogajalec Erjavec

Ravnokar berem na spletnem Žurnalu:

Superpogajalec Erjavec

Predsednik demokratične stranke upokojencev Karl Erjavec je na tiskovni konferenci že poudaril, da bi upokojenci, če njih ne bi bilo v vladi, “deliti usodo javnega sektorja”. Dosegli so namreč, da se v letih 2013 in 2014 pokojnine ne bodo niti zamrznile.

Najprej glede novinarskega pristopa: naslovni »superpogajalec« lahkotno rumeneče vzpodbuja k odobravanju Erjavčevih političnih zmožnosti (človek je super sposoben!), namesto da bi se njegov »pogajalski« pristop dekonstruiral in problematiziral. Kaj na to porečejo sindikati in socialni partnerji v pogajanjih z vlado – saj se vendar pogajajo za drobtinice, ki so ostale na mizi po internih kupčkanjih gospodarjev v vladni palači.

Lep primer razkoraka med antiproblemskim pristopom medija in njegovim pravim poslanstvom je to. Če je namreč kaj dramatično spornega v dani krizni situaciji nenehnih stavk in protestov pred napovedanimi rigoroznimi Janševimi varčevalnimi ukrepi, je prav umanjkanje pametnih kriterijev, po katerih se denar posameznim socialnim skupinam in sektorjem jemlje. Erjavčeva samohvala prostodušno razkriva tak kriterij: če si v vladi, če si pri koritu, potem ti bo Janša dal popust ali te izvzel iz ukrepov. Penzionisti so rešeni hudega, ker imajo Karla. Če bi bila v vladi kakšna druga stranka, npr. stranka družine ali stranka javnih uslužbencev, bi bilo morda bolje tudi zanje. Res so neumni!

Skratka: varen je sektor in sloj, ki ima svojega trgovskega potnika v vladi, potem mu ni treba deliti usode javnega. Vprašanje ekonomike, pravičnosti in enakomerne obremenitve v projektu reševanja javnih financ (in razgradnje socialne države) je drugotnega, če sploh kakšnega pomena. In komur uspe, je navihani heroj, skratka pravi uspešen politik, po možnosti človek s socialnim čutom. Bravo, Karel. Bravo, mediji.