Uresničile so se vse bojazni iz mojih prejšnjih dveh zapisov o veliki zgodbi proti parazitom: Pezdir je uspel sebe povzdigniti ne le v protikorupcijsko ikono, ampak tudi v paraprotikorupcijsko institucijo.
Ampak še včeraj sem verjel, da so protikorupcijske institucije in organi pregona v tem primeru štorasti in naivni. Danes to vem: na dnevniku POP TV je prišla nasproti še ena potrditev, kako hudo je. Pezdir se je namreč domislil, da bo čez noč aktiviral svoje »Društvo za pravno državo« in novinar ga je povzel:
»Za uporabo tega kanala se je dogovoril s KPK in NPU.«
Potem sledi medijska objava elektronske pošte, kamor lahko državljani, očitno na elektronski naslov društva, pošiljajo svoje prijave korupcije:
Skratka, če smemo verjeti novinarju, ki je svoje delo opravil brez trohice kritičnega premisleka, sta slovenski FBI (kot mu ljubkovalno pravijo) in Klemenčič z veseljem pristala na to, da smo ob njih v državi dobili še parainstitucijo, in to v nadvse bizarno medijsko eksploatiranem kontekstu.
Od tu naprej Pezdir ni več kriv ničesar. Slovenski FBI in Klemenčičeva komisija pa nam dolgujeta odgovore na naslednja vprašanja:
- Katere institucije in organi so tisti, ki lahko v državi po vašem mnenju opravljajo preiskovalno delo zbiranja podatkov v zadevah korupcije in gospodarskega kriminala?
- Na kakšen način si lahko neko društvo pridobi takšen status?
- Na kakšno zakonsko podlago ste oprli obstoj takšnih (para)posrednikov?
- Ali vaša legitimacija parainstitucij ne pomeni jemanja kredibilnosti in avtonomnosti vašemu delu, ga otežuje in na svoj način usmerja?
Še čisto osebni memento. Leta 2006 smo v času Matejevega ministrovanja spremljali groteskne scene, ko so v vaške straže organizirani državljani ustavljali policijske marice – v strahu, da prevažajo romske parazite. Smo se iz tistih časov kaj naučili ali pa si vaških straž kot dodatnih policijskih sil želimo tudi danes?
You must be logged in to post a comment.