Kaj bosta poslej počela predsednik Organizacijskega odbora za izvedbo Univerzijade Tone Vogrinec in mariborski župan Franc Kangler? Kdaj se začnejo njune igre brez meja? Novinarji so pripravljeni, kaj pa mariborski »We are ready«? Da je od včeraj odpovedan? Kaj bo poslej s športnimi biznisi v Mariboru?
Omenjena bi se lahko šla trgovino. Spomnimo, lani so kriminalisti aretirali mariborskega župana, med drugim so preiskovali tudi njun biznis: Vogrinec naj bi po sumljivi ceni prodal enega izmed svojih apartmajev na Pohorju nikomur drugemu kot njemu, ki je že dolgo pogrešal kakšno nepremičnino več, gospodu županu Kanglerju. Za 82.000 evrov, menda v treh obrokih in, kot je povedal, s pomočjo privarčevanega denarja svoje hčere Maše, ki je »eno tretjino sredstev zagotovila iz njenih bančnih varčevalnih knjižic od rojstva naprej«. Če to ni požrtovalnost in lepa gesta za sublimne namene! Da se razumemo, cena je bila realna, so zatrdili vsi po vrsti! Preprosto so si pri Kanglerjevih apartma vsi močno želeli, ker je doma nepremičnin premalo, saj jih posedujejo le pet, čez vikend je treba tudi kam skočiti in njihovo vzdrževanje je malenkostni strošek. V času Univerzijade pa bi se ga dalo tudi oddajati.
Danes (in še danes) apartmaji v istem naselju in istih stavbah z enako površino (63 kvadratov) stanejo med 151.000 in 170.000 evri, o čemer se je mogoče zelo hitro prepričati tukaj. Apartma je bil kupljen 2009 (po nekaterih izjavah 2010) in verjetno bi morala njegova cena od nakupa samo še padati…
Spodaj sem zbral nekaj zanimivih novinarskih odlomkov o tem, da ne utonejo prehitro v pozabo. Če že niso, ali prav zato. In zakaj o profanosti nepremičnin? Ah, zdrav duh mora živeti v zdravem univerzijadnem telesu, nenazadnje pa nismo bili pripravljeni ravno zato, ker nam je zmanjkalo infrastrukturnih objektov. Zgolj tistih javnih, ne privatnih…
***
Tudi za apartma sumljivo nizka cena
Ena od županovih nepremičnin, ki je predmet preiskave, je tudi turistični apartma v naselju Bolfenk na Mariborskem Pohorju, do katerega je Kangler prišel po zelo nizki ceni. Kriminalisti sumijo, da je šlo za nagrado za to, da je občina Športnemu centru Pohorje (večinskemu investitorju v apartmaje) dodelila koncesijo za gradnjo in upravljanje nove Pohorske vzpenjače.
Zakonca Kangler sta dobrih 63 kvadratnih metrov veliko nepremičnino kupila od podjetja Tovo Trade, ki je v lasti Toneta Vogrinca in njegove soproge. Kot je povedal Vogrinec, je Kangler zanj plačal 82.000 evrov (v treh obrokih), kar pomeni skoraj 1300 evrov za kvadratni meter. Po informacijah, s katerimi razpolagajo kriminalisti, pa so se v tistem času v naselju Bolfenk apartmaji prodajali po 2840 evrov za kvadratni meter.
»Z veseljem bi ga prodal po višji ceni, če bi jo kdo plačal,« se je na informacije o (pre)nizki ceni odzval Tone Vogrinec. Ta se je sprva dogovarjal, da bi apartma prodajalo podjetje GIM nepremičnine, po besedah direktorice tega podjetja Lidije Žvajker za okrog 100.000 evrov. »Ko smo preverjali interes, ga za takšno ceno ni bilo, zato se nismo odločili za uradno prodajo, saj smo ocenili, da bi imeli s tem samo stroške,« je še dejala Žvajkerjeva. Da je 82.000 evrov za takšen apartma v sedanjih razmerah kar realna cena, so ocenili tudi v agenciji Dodoma.
A kljub temu so, vsaj sodeč po oglasih na spletu, apartmaji v naselju Bolfenk ta čas na prodaj za občutno (tudi do več kot dvakrat) višjo ceno, kot jo je plačal Kangler. Za komentar o tem smo se obrnili tudi na Športni center Pohorje, kjer pa o konkretnem primeru za zdaj nočejo govoriti. Tudi župana Kanglerja nam za pojasnila ni uspelo priklicati.
…
Za apartma na Pohorju 82 tisoč evrov
Med podjetji, pri katerih so kriminalisti včeraj iskali dokumente, je tudi Športni center Pohorje (ŠCP). Občina mu je konec avgusta 2009 podelila koncesijo za gradnjo nove žičnice in 40-letno koncesijo za izvajanje gospodarske javne službe prevoza potnikov po žičniški napravi ter letno nadomestilo v višini do 470 tisoč evrov. Ministrstvo za finance je za tem podalo mnenje, da ni bil upoštevan zakon o javno-zasebnem partnerstvu, zato so pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu med MOM in ŠCP označili za nično.
Zaradi podeljenih koncesij se je v zgodbi znašel tudi Tone Vogrinec, saj je preko svojega podjetja TOVO TRADE v začetku preteklega leta Kanglerju prodal apartma v naselju Bolfenk, sicer večinoma v lasti ŠCP. Prav ta apartma pa je po mnenju preiskovalcev nagrada Kanglerju. Vogrinec je včeraj to zavrnil in poudaril, da ni nikakor povezan s ŠCP. Kriminalistom, ki so zjutraj pozvonili tudi pri njegovih vrata, sta, pravi, s soprogo dala kopijo kupoprodajne pogodbe in kopije bančnih potrdil o nakazilih kupnine na račun podjetja. “Kangler je v treh obrokih, skupaj 82 tisoč evrov, vse pošteno plačal,” še dodaja.
…
Kanglerjevi vikendi
Ob nedavnih policijskih preiskavah v Mariboru se je izkazalo, da je župan mesta Franc Kangler v zadnjih letih postal lastnik cele vrste nepremičnin. Poleg družinske hiše v Dupleku, posestva na Pohorju z manjšo hiško na površini več kot 1500 kvadratnih metrov, vikenda na vrhu Pohorja pa stanovanja pod Pohorjem na Pohorski 31, kjer formalno živi, stanovanje pa je kupil od podjetja MTB. Prav temu gradbenemu podjetju se je med Kanglerjevim prvim mandatom promet povečal za več kot 300 odstotkov. Še posebej zanimiv je vikend na Pohorju, ki ga je Kangler januarja za nekaj več kot 80 tisoč evrov, domnevno ne povsem transparentno, kupil od podjetja v solastništvu Toneta Vogrinca.
Tudi Vogrinec, ki je zaradi svoje požrtvovalnosti postal legenda slovenskega alpskega smučanja, je, tako kot še nekateri drugi izbranci, v času ekspanzije smučarskega centra postal lastnik dveh apartmajev na Pohorju, kot nam je priznal, in enega apartmaja v hotelu Arena ob vznožju Pohorja. Čeprav je apartmaja na Pohorju kupil že pred desetimi leti, v zemljiško knjigo nista vpisana. Enega od njiju je januarja 2010 prodal Kanglerju. Ta lahko sedaj počitnikuje v družbi mariborskih veljakov. Njegov sosed je denimo Marjan Jurenec, mariborski medijski mogotec, soustanovitelj Pro Plusa oziroma POP TV in Kanala A. In pa, morda po naključju, Drago Rataj, največji lastnik Smučarskega centra, ki mu je Kangler nekaj mesecev pred vselitvijo namenil koncesijo za uporabo žičnice.
Potem ko se je zrušil osmi steber Pohorske vzpenjače, bi lahko občina Maribor novo žičnico z že rezerviranimi evropskimi sredstvi iz evropskega sklada za razvoj zgradila v približno enem letu, kot je povedal eden od mestnih svetnikov, sicer Kanglerjev kritik Stojan Auer. To bi bila potem še vedno ‘mariborska vzpenjača’. Toda Kangler se je odločil pohiteti, koncesijo za gradnjo in upravljanje tega pomembnega infrastrukturnega objekta pa nameniti ne neprofitnemu društvu Branik, ampak smučarskemu centru, torej zasebnemu podjetju. ‘Kako so lahko v Schladmingu večjo in zahtevnejšo žičnico postavili za 8 milijonov evrov, v Mariboru pa za 12,5 milijona?’ se sprašuje Auer. In pa: ‘Če je neprofitno društvo Branik za upravljanje stare vzpenjače prejemalo subvencijo okrog 100 tisoč evrov, zakaj bo morala občina sedaj temu podjetju 40 let plačevati do 470 tisoč evrov?’ Verjetno je res, kot je pojasnil Srečko Jesenšek, direktor žičnice, da ima nova naprava približno petkrat močnejše motorje in zato porabi več električne energije, občina pa mora zagotavljati javno službo tudi v mesecih, ko se delovanje naprave ne splača. Toda vendarle, ali ni prav zaradi žičnice v preteklih letih Športni center Pohorje zrasel v največje slovensko smučarsko središče?
…
Kriminalisti so se oglasili tudi pri znanem smučarskem funkcionarju Tonetu Vogrincu in z njim opravili informativni razgovor o prodaji apartmaja na Pohorju: ‘Prišli so vprašat, ali sem prodal Kanglerju apartma,’ je povedal Vogrinec. Po njegovih besedah je bil apartma last podjetja Tovo Trade, katerega direktorica je njegova žena Alenka Vogrinec. Kangler ga je kupil januarja lani in ga po Vogrinčevih navedbah korektno plačal, kupnina je znašala 82.000 evrov. ‘Žena je predala dokumentacijo in s tem je zgodba končana,’ je dejal Vogrinec.
