23.12.2011. Pismo, ki sta ga danes objavila (le) Mladina in Večer. Povem, ker v zapisu problematiziram tudi medijsko neodzivnost pozivov in razprav o spoštovanju programskih standardov in poklicnih meril javnega zavoda RTVS:
Spoštovana gospa Miša Molk, varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev! Pred nekaj dnevi sem prebral intervju z vami, v katerem ste posredno, vendar po svoje odkrito priznali, da ste zgolj nepotreben fikus v sobi javne radiotelevizije. Ali na, morda, njenem balkonu. Brez zamere za te besede! Povedali ste, da z januarjem na TVS začenja nova oddaja, povezana z vašo funkcijo, ter naznanili svoje dejanje:
»Javno bom povprašala tudi programski svet, zakaj se ne odziva na moja poročila. Programski svet se namreč največ ukvarja z imenovanji, takrat so vedno vsi navzoči, nimam pa nobene informacije v zvezi s pritožbami, čeprav gre za programski svet!« (Vikend, 10.-16.12.2011, str. 6)
Vaša trditev o ignoranci instituta varuha meji na škandal. Priznam, spoznanje o vašem statusu fikusa v sobi javnega servisa zame ni novo; nenazadnje še dobro pomnim vse grozljive šikane, ki so letele na vas, pa tudi name, ko sem pred nekaj leti sedel na sejah programskega sveta RTVS in potem protestno odstopil. Takrat je bila na čelu radiotelevizije politična opcija, ki je, na kar se ves čas tudi sproti javno opozarjal, uspela v le treh letih ustvariti več kot 50 dokumentiranih primerov politizacije, pritiskov, cenzure in delovnih suspenzov. Presenetljivo, s kakšno hitrostjo se je nad temi dejanji nabral prah in kako hitro so uspeli celo mediji sami na to pozabiti! Upal sem, da se je stanje vmes kaj izboljšalo. Zato se po svoje veselim sicer grotesknega momenta, ko boste s programskim svetom prisiljeni komunicirati kar preko ekranov. Verjamem, da bo to zelo nazoren signal vsem gledalcem in poslušalcem, kako marginalizirano zanikana je vaša vloga in kako nemočni smo skupaj z vami.
In zdaj k moji izkušnji. V času od junija do septembra letos sem se štirikrat naslovil na programski svet v primeru štirih različnih protestov in pritožb. Tri od teh so povezane s hudo politično pristranostjo, ki sem jo argumentiral v primerih oddaje Pogledi Slovenije in MMC RTVS, kot tudi v primeru prikazovanja športnega nasilja. Datumi mojih posredovanj protestov, naslovljenih na RTV Slovenija, so bili 17. 6. 2001, 12. 7. 2011, 4. 9. in 10. 9. 2011. Vse skupaj sem po navadni pošti še dodatno in vnovič poslal na RTV Slovenija 14. septembra 2011. Popolnoma mogoče je, da se v svojih stališčih motim. Toda do danes nisem prejel nikakršnega odgovora.
Nekateri od teh protestov so prišli tudi do vas. V svojem mesečnem poročilu za julij 2011 ste naročili, da mora »dva odgovora na pritožbi vodstvo poslati g. Vezjaku in varuhinji v vednost«. Kot že povedano, odgovorov ni. Ironično, v zadnjih letih sem na RTVS zaznal neverjetno število primerov programskih in profesionalnih zdrsov, običajno zvezanih s pristranostjo, in nanje tudi javno opozoril, zato bi namesto štirih lahko spisal bistveno večje število pritožb. A zakaj bi jih, če ni odziva na omenjene? Zakaj bi jih sploh kdo, če v vaši hiši nima nobene besede niti varuh in se ob tem kršijo določila Pravilnika o delovanju varuha pravic?
Na vaši strani piše, da Služba za stike z javnostjo pošlje pritožbo odgovornim na RTVS in da najpozneje v 21 dneh ista služba odgovori na pritožbo. Če pritožnik ni zadovoljen z odgovorom, lahko najpozneje v 14 dneh to sporoči vam. Kot vidite, je zapisano zgolj mrtva črka na papirju. Zato sem, spoštovana gospa varuhinja, vesel, da boste v novi oddaji morda vendarle poskrbeli ne le za prezentacijo stališč gledalcev in poslušalcev, temveč tudi svojih. Kot varuhinja boste enaki pritožnikom. Spoznanje, ki ga, vsaj nekateri, delimo z vami, pa je eno samcato: državljani smo le dobri plačevalci naročnine, ko gre za naše pravice, pa za vodstvo RTVS ne obstajamo. S tem so ustvarjene razmere, v katerih isto vodstvo kaže, da mu ni popolnoma nič mar ne samo za pritožbe, temveč tudi za morebitno politizacijo javnega zavoda in nižanje programskih standardov. Zanimivo, da to nikogar ne moti. Na paradoksalen način je situacija še hujša kot v mandatu politike 2004-2008, vendar se o tem očitno ne sme ali noče govoriti ne v vaši hiši ne javno. Želim veliko uspeha z oddajo in morda celo odziv odgovornih na vaša pričakovanja!
Dr. Boris Vezjak