Srhljiva vest, ki je ne boste našli v nobenem drugem mediju: novinarju morda neka stranka bere njegovo zasebno pošto. Morda jutrišnja zmagovalka volitev. Ne znam si predstavljati, da to ne bi bila glavna vest, če bi zamenjali politične pole in igralce. Bila bi škandal in afera. V tej konstelaciji pa se ne zgodi nič. Je ni. Mar ni jasno, da obstaja popolnoma tanka linija med mediji in volilni rezultati? V smislu, da prvi odločajo o drugem? O tem, kaj je napačno in kaj prav, kaj moralno sporno in kaj ne, kaj škandalozno in aferaško in kaj ne, kaj pravilno in predvsem o tem, kaj je objavljeno in kaj ni?
Ali v SDS prestrezajo pošto?
Zasebno pismo Mladininega sodelavca v strankarskem časopisu
Jure Trampuš | Mladina 47 | 25. 11. 2011
14. septembra letos, ob 10. uri, 44 minut in 13 sekund, je publicist in sodelavec Mladine Igor Mekina prijatelju, sodniku Francu Dobrovniku, s svojega elektronskega naslova poslal zasebno elektronsko sporočilo, v katerem je bil „link“ do enega od člankov. V Siolovi tehnični službi so ugotovili, da to elektronsko sporočilo ni bilo poslano nikomur drugemu, razen Dobrovniku. Ravno tako elektronskega sporočila niti Dobrovnik niti Mekina nista prepošiljala nikomur.
Po logiki stvari bi torej pismo moralo ostati med njima. A ni. Že čez teden dni je tednik Demokracija, ki je v solastništvu stranke SDS, na 17. strani objavil faksimile tega pisma s komentarjem, češ da so odkrili „direktni link“ med Mladino, „ki je znana po tem, da objavlja ekskluzivne dokumente v medijskem linču na Janeza Janšo v zadevi Patria“, in sodiščem. Kako je strankarski tednik prišel do vsebine zasebnega elektronskega sporočila?
Stvar bi verjetno ostala nepojasnjena, če vmes ne bi doživeli še enega „incidenta”. Mekina je 14. septembra popoldne, ob 17. uri, 17 minut in 16 sekund, prejel na prvi pogled nerazumljivo elektronsko sporočilo od – kot se je podpisal – predsednika odbora za notranjo politiko v parlamentu in vidnega člana SDS Vinka Gorenaka. V sporočilu s pripono „RE” v zadevi je Gorenak, kot da bi odgovarjal Mekini, zapisal: „ja, vidim.” To pomeni, sklepamo, da je moral nekako priti do zasebnega elektronskega sporočila, nato pa je skrivnostnemu pomagaču namesto z „odgovori” odpisal s pritiskom na gumb „odgovori vsem” in povratno sporočilo poslal še Mekini. Da bi pojasnili skrivnostno pot elektronskega sporočila, smo vprašanja postavili Gorenaku. Čeprav je dejstvo, da je Mekina z Gorenakovega strankarskega elektronskega naslova vinko.gorenak@sds.si dobil pismo in s tem dokaz, da je Gorenak imel elektronsko sporočilo, ki ga ne bi smel, se ta tega ne spominja.
(…)
Članek je tukaj.