Presenetljivo, kako slab spomin imajo Janševi oponenti. Celo tik pred volitvami, ko bi jim to maksimalno koristilo. In celo Pahor sam slabo povzema svojega oponenta iz leta 2008. Takrat je jasno rekel: ni pametno sprejemati ukrepov za boj proti bolezni, ki je še ni; če še nimate angine, ne jemljite antibiotikov.
Janša, 26. 11. 2011
-Ste svetovno krizo, ki je na začetku leta 2008 že trkala na vrata, podcenili? Ko je Borut Pahor takrat govoril o njej, ste mu svetovali, naj za glavobol, ki ga ima zaradi te krize, raje vzame aspirin. – Ni vzel aspirina, ampak aperitiv za večji tek.
Pahor, 11.11.2011
-Tudi vaša stranka septembra 2008 ni govorila o gospodarski krizi. – Bil sem edini, ki sem si upal uporabljati besede o gospodarski negotovosti. Nisem si upal reči gospodarska kriza. In Janez Janša mi je odvrnil, da naj za glavobol namesto antibiotika raje vzamem aspirin.
Janša, 21. 11. 2008:
V Sloveniji ni propadla nobena komercialna finančna institucija. Bojim se, da se bo izkazalo sčasoma, da je edine resnejše težave imela institucija, ki ni komercialna in ki teh težav absolutno ne bi smela imeti. Ampak pustimo to prihodnosti. Slovenija se je izognila neposrednim posledicam finančne krize, ne bo se pa mogla izogniti gospodarski krizi, ker smo pač del evropskega in svetovnega trga in ker finančni krizi običajno sledi gospodarska in gospodarski, če se ne obvlada, tudi politična. Vendar pa je na tej točki diagnoza zelo pomembna, kajti ni pametno sprejemati ukrepov za boj proti bolezni, ki je še ni; če še nimate angine, ne jemljite antibiotikov.
Frangež, 21. 11. 2008:
Janez Janša je dejal, da ne smemo jemati aspirina pred prehladom, da recesije ne smemo zdravit tedaj, ko recesije še ni. Še dva meseca nazaj, v času volilne kampanje, ste nekateri predstavniki SDS-a v volilnih nastopih prepričevali slovensko javnost o odlični gospodarski kondiciji Slovenije. Danes smo, žal, seznanjeni vsak dan z novimi in novimi grožnjami o zapiranju delovnih mest. Zato pravim, da je morda dobro, da vzamemo aspirin, morda bi v času konjunkture lahko kaj privarčevali in tedaj bi bila morda potrebna samo limona in čas. Iskreno upam, da nam ne bo treba iti pod kirurški nož.
Jerovšek, 29. 11. 2008:
-Prejšnji premier je novi vladi priporočil, naj ne gre z antibiotiki nad bolezen, dokler je ni. Mislil je finančno krizo in razumelo se je, da Slovenije še ni potegnilo na ta voz.
-Tako hudo kot v Združenih državah Amerike in ponekod v Evropi s finančnimi trgi v Sloveniji gotovo ni.
Celo več, svoj pogled je podkrepil z moralko: če še nimate angine, ne jemljite antibiotikov. Kot je lepo razvidno, navržena intenca verjetno ni bila, vsaj ne v polnem smislu, cinična po sebi. Kar jo je naredilo za takšno, je razplet dogodkov – nekaj mesecev kasneje ne le, da smo »uradno« pristali v recesiji, ampak je Janševa kritika popolnoma spremenila predznak; iz dneva v dan poslušamo gorke besede, kako da je vlada premalo odločna z gospodarskimi ukrepi. Čeprav se lahko celo strinjamo z začetno ali končno oceno, pa dani skupaj delujeta nemoralno in znižujeta kredibilnost govorcu, saj se za začetno oceno ni opravičil, ampak je prvi negativizem nadgradil z drugim.
Podobne »zvrsti« nastopa cinizma pa so videti prav nepomembne v primerjavi s tisto, pri kateri se zdi, da generira opise o dramatičnosti stanja v politični in družbeni strukturi. Naj znova navedem le eno izmed njegovih manifestacij. Socialni cinizem zasleduje pretirano visoka pričakovanja, kar zadeva reševanje družbenih problemov, delovanje institucij, vlado in nenazadnje reševanje gospodarske krize. Cinizem je vedeti, da vlada ne more izpolniti nekaterih pričakovanj glede reševanja gospodarskih težav sredi ene najtežjih preizkušenj v času svetovne krize, a jo hkrati neusmiljeno napadati. Igrati na karto visokih pričakovanj in razočaranja državljanov ali se celo poigravati z njihovo bedo. Kar je skupno tem zvrstem, je davno tega verjetno najbolje opredelil Slavoj Žižek v svoji kritiki Petra Sloterdijka: če za ideološko vpetost velja marksističen premislek »Ne vedo, pa to vseeno počnejo«, za cinično velja nasprotno: »Vedo, kaj počnejo, pa to vseeno počnejo.« Cinik ve, kaj pravi in ve, da manipulira. Pozna svoje izhodišče in se ga zaveda, a mu ni odveč, da ne bi z njim varal.