30 zaposlenih in honorarnih sodelavcev na mariborski regionalni televiziji RTS je pred nekaj dnevi prejelo po 300 evrov neto plače. RTS jim dolguje štiri in pol plače; zdaj so prejeli aprilsko. Piše se četrti november:
Sindikat novinarjev Slovenije (SNS) se danes pridružuje svetovni akciji Postavi se za novinarstvo (Stand up for journalism), so sporočili s SNS. Akcija, ki jo že četrto leto zapored vodi Evropska zveza novinarjev, bo letos opozarjala na slabosti prekernega dela svobodnih in samostojnih novinarjev. V sindikatu ocenjujejo, da je pri nas v novinarstvu že okoli 30 odstotkov svobodnjakov in njihovo število vsak dan narašča. Pri tem opozarjajo, da se nerešeni problemi tega statusa samo še zaostrujejo.
Potem beremo o Ujčiču, mariborskem podžupanu:
Zanika, da bi se ga zaposleni bali. »Ne. Mislim, da so to najlojalnejši ljudje, kar jih poznam. Verjamejo mi in spoštujejo to, kar sem naredil. Imajo zelo visok tolerančen prag. Precej višji kot pri vsakem podjetju, kjer bi v dani situaciji že dvignili glas.«
In brali smo v Delu:
Društvo novinarjev Slovenije se do konkretnega problema novinarjev RTS še ni opredelilo, bo pa to storilo v prihajajočem tednu, je povedal predsednik društva Matija Stepišnik. Poudaril pa je, da društvo v veliko primerih sploh ni obveščeno o težavah novinarjev v posameznih medijih, saj novinarji o svojih težavah pogosto nočejo javno govoriti.
Nemogoča situacija: kako naj SNS in DNS sploh ukrepata, če s svojimi težavami skrajno tolerantni novinarji ne želijo priti v javnost? Ali pa ugotavljamo, da prva novinarska srenja zganja kanibalizem nad drugo: v naši medijski džungli ni kanibalov, prejšnji teden smo pojedli zadnjega. Kdo naj se postavi za novinarstvo, če ne novinarji sami? Tisti, ki raje ignorirajo in zasmehujejo opozorila o tem in onem?