Je možno, da sta RTV Slovenija in stranka SDS sinhronizirani v svojih zapisih in dokumentih? Danes, 10. septembra 2011, sta obe objavili isto zgodbo, na isti način in praktično ob istem času, z isto poanto in ob tem navedli isti nov, še nikoli objavljen dokument. Le RTV SLO in SDS. Tako kot sta obe včeraj sinhrono minimizirali zgodbo o finskem poročilu.
Poglejmo po vrsti. RTV Slovenija je navsezgodaj zjutraj ponudila »ekskluzivno vest« in ekskluzivni dokument. V resnici je, kot pravijo na Mladini v tem prispevku, zgolj pogrela staro juho – morebiti zato, da bi preusmerila pozornost proč od včerajšnjega obremenilnega zapisa o finskem poročilu, ki neposredno nakazuje, da je stranki SDS bila namenjena podkupnina. Nevarne zgodbe terjajo razbremenitev in usmeritev drugam. Recimo v staro zgodbo o tem, kaj pomeni črka »J« in kako se je novinar Berglund v svojem dokumentarcu menda zmotil. Ali lagal, kot pravijo v SDS. Ampak o tem je RTV SLO pisala že leto in pol nazaj. Takrat je ravnala vsaj novinarsko profesionalno in objavila Jerkovićev demanti. Danes ga ni niti vprašala, temveč neposredno obtožila, da je on »J«. Oni že vedo. Žvižgajoči refren RTV Slovenija je znova hitro prepoznaven: Janša ni. Ni ta. Ni kriv. Ni.
Vendarle so storili majhno napako – razkrili so preveč. Nehote. Najprej poročilo STA o ertevejevski ekskluzivi (via Dnevnik):
Spletni portal MMC RTVS je danes objavil dokument, ki razkriva, da oseba “J” iz filma Resnica o Patrii ni Janez Janša, ki naj bi potreboval denar za pokojnino, kot je trdil novinar Magnus Berglund, ampak Bartol Jerković, direktor hrvaškega podjetja Đuro Đaković specialna vozila, kjer zdaj izdelujejo oklepnike patria za hrvaški trg.
Ob 6.13 uri zjutraj so objavili faksimile dokumenta in ga podpisali takole: »Riedlovo elektronsko sporočilo Niittynenu. Foto: Aleksander Kolednik«:
Kakšno naključje, le nekaj ur kasneje so isti dokument (no, primerjavo faksimilov in kopij prepustimo forenzikom) objavili na spletni strani SDS:
Spremno besedilo na strani SDS se seveda nanaša na isto »odkritje« v zapisu RTV Slovenija. Prvi stavek takoj postreže s predvidljivo poanto: »Berglundova Resnica o Patrii se je ob začetku sojenja v Sloveniji spremenila v laž. Vodilni v podjetju Patria in njihovi lobisti so črko »J« uporabljali za poimenovanje Hrvata Bartola Jerkovića, direktorja tovarne Đuro Đaković Vehicles (DDV).«
Zgornja novica RTV Slovenija je seveda močno odmevala (sledili so zapisi v skoraj vseh elektronskih medijih, od STA do Financ in Žurnala). Niz smiselnih vprašanj, ki bi si jih moral povprečno razumsko sposoben državljan (kaj šele novinar) zastaviti, pa je naslednji:
- Je dokument, ki ga je objavil novinar RTV Slovenija, identičen dokumentu, ki ga je objavila SDS?
- Kakšna je verjetnost, da isti dokument na isti dan objavita politična stranka in javna radiotelevizija neodvisno ena od druge?
- Kakšna verjetnost obstaja, da je RTV Slovenija objavila dokument, ki ga je prejela iz stranke SDS?
- Po kakšnem naključju so isto zgodbo že včeraj zvečer napovedali in povzeli Janševi plačniki in brezplačniki?
- Zakaj istočasne objave istega dokumenta ne omenja noben novinar in kaj to pomeni?
- Kaj je sploh še ostalo od novinarske zavezanosti etičnim in poklicnim standardom?
Edino dobrohotno razumevanje »logike« pridobivanja dokumentov bi bilo, da sta novinar RTV Slovenija in stranka SDS dokument imela, a sta se ga pač odločila objaviti na isti dan v roku nekaj ur razmaka. Po naključju. Ali pa, da sta ga prijela ne eden od drugega, temveč iz rok tretjega vira, potem pa je sledilo omenjeno naključje istočasne objave. Vendar nam razlaga ne razloži preostalih elementov ujemanja v zgodbi, ki so: ista vsebina, ista poanta, isti kontekst in namera ter že omenjeni isti dokument, ki je objavljen ekskluzivno in prvič.
Glede na druge dokaze o politični pristranosti RTV Slovenija, ki sem jih ponudil na tej strani, je seveda verjetnost, da gre za zgoraj omenjeno vrsto naključja, še manjša. Čeprav priznam, da je nekoliko večja kot v primeru Janševega plagiata Blaira. Kot je takrat zapisal novinar: seveda je možno, da je Janšev govor po naključju na las podoben stavkom iz Blairovega. Ampak je verjetnost za to približno taka, kot če bi šimpanzu dali v roke svinčnik in čakali, ali bo uspel napisati Hamleta… Seveda je možno, da ga bo. Ampak kako verjetno je?
V slovenskem novinarstvu, tako se zdi, ni več skrivnosti. Kot da gre zdaj zares – obtožbe proti Janši in SDS so prehude in cela vrsta spolitiziranih novinarjev se je obrambno aktivirala. Dragocena evidenca, do kam sežeta neposredni politični vpliv na medije in novinarska pokornost. Za dva odtenka otipljivejše je zdaj vse skupaj. V tem smislu bo afera Patria razbistrila medijske vode v Sloveniji.