::: IN MEDIA RES :::

Quis custodiet ipsos custodes?

Maribor vs. Ljubljana, Mahler vs. tiča vun

Zakaj Ljubljana ob otvoritvi svojih trgov ponuja Mahlerja in simfonike ter zakaj Maribor ob enakovrednem dogodku ponuja zgolj radijske humoriste a la reporter Milan s svojim sloganom »Tiča vun«? Je razlika metafizična,  velja Heglova istovetnost duh = kost, pa četudi v penisu🙂, se razlika kaže v stopnjah zrelosti enega in drugega duha? Kaj to pomeni na predvečer mariborske prestolnice kulture za samo mesto Maribor?

Tako nekako sta si stvar zamislila in v svojem uvodu tudi odlično izpeljala Večerova novinarja Matija Stepišnik in Uroš Esih v prispevku z naslovom »Reporter Milan proti Mahlerju«. Poiskala sta tiste, ki naj pomagajo najti odgovor. In potem enigmatičen zasuk: noben izmed intervjuvancev, ne Čander, ne Partljič, ne Rukavina, ne Brvar in ne Godina, ni uspel vsaj približno konkretizirati problema. Kaj nam pomaga nabijanje, da je Maribor lumpenproletariatsko mesto, ker časti reporterja Milana, Ljubljana pa svetovljansko, ker časti Mahlerja; kaj nam pomaga nabijanje, da se moramo še nekoliko dvigniti v svojem plebejstvu in dati priložnosti EPK, če nihče izmed imenovanih ne želi biti bolj otipljiv pri opisu primerjave in pri določitvi fenomena? Ali obstaja duh brez ljudi, ali obstaja mesto brez duhov, ki jih predstavljajo ljudje? Ali obstaja prireditev brez organizatorja in avtorja zamisli? Kdo je povabil humoriste in kdo jih je plačal? Na kaj točno merim? Seveda na konkretno indiciranje, če ne že analizo, kdo, zakaj in kako je koncipiral dogodek na Trgu Leona Štuklja ter kdo, zakaj in kako je tistega na Kongresnem trgu. Ter kaj se dogaja v njihovih glavah in posledično glavah meščanov. Volilni rezultati županskih volitev lepo in nazorno kažejo, da so dogodki enih in drugih sinhronizirani.

Skratka, v tem grmu tiči težava: dogodek v Mariboru je seveda zasnovala mestna občina in njen župan Franc Kangler. Vabilo je tukaj. Ni ga proizvedel imaginarni mariborski duh. Za njega ni kar neposredno kriva lumpenproletarska mentaliteta mesta. Postmodernistična razlaga, češ saj je Kangler vendar posledica taiste mentalitete, ničesar ne upravičuje. Tu je zanka, ki jo slovenski intelektualci v svojih postmodernih krajšnicah ustvarjajo kot po tekočem traku: ali ni trditi, da je dejanje mariborskega župana učinek nekega stanja duha X, pravzaprav legitimacija tega dejanja skozi stanje duha? No, se je kateri od govorcev obregnil ob avtorje zamisli, torej organizatorje? Nak, to se ne spodobi. Prav noben. Kakšna dobra razlaga za to? Maribor je mesto zavezanih jezikov. Tako akutno hudo je, da je postalo reči kaj kritičnega čez župana bogokletno. Pa delo sploh ni težko, kajti kamorkoli pogledaš, so njegove odločitve sprejete na podlagi nepotističnega in prijateljskega refleksa. Tudi Kanglerjeva izbira za »Tiča vun« verjetno ni naključna, spet gre za prijatelje iz njegovih kampanj.

Neomenjanje krivcev je tu pravzaprav čisti simptom. Abstraktno govorjenje o mariborskem duhu, ne da bi pokazali na njegove nosilce, nakazuje strah in previdnost celo komentatorjev. Morebiti ne vseh, večine pa. Sicer pa tudi Večer še zdaleč ni nedolžen. Mogoče je že izbira intervjuvancev vpisana v isti register zavezanosti jezikov. Ostanimo pri istem: pred dvema mesecema so pri časopisu naredili intervju o županu in mestu v istem kontekstu. Z odličnim poznavalcem Maribora in vselej kritičnim galeristom Primožem Premzlom. Do danes ni bil objavljen. Pred dobrim mesecem so naredili intervju z mano, kot prvopodpisanim pod zahtevo po odstopu mariborskega župana. Do danes ni bil objavljen. Tako to gre, razlago pa lahko vsakdo najde sam, če z zgornjo ni zadovoljen.

P.S. Za tiste, ki jih zanima sam dogodek »in vivo«, je tu inscenacija, posneta na youtube. Ogledal sem si jo šele, ko sem spisal zgornje stavke. In žal ugotovil, da je stvar še hujša: omenjeni humoristi so se na trgu Leona Štuklja svojemu naročniku lepo oddolžili. Sprejeli so vlogo dvornih norčkov, ki ne le zabavajo župana, temveč poskušajo skozi smešenje delegitimirati nedavno aretacijo in korupcijske afere, v katere je Kangler pogreznjen. Vredno ogleda in še bolj analize. To je seveda še en pomemben vidik, ki so ga Večerovi komentatorji povsem spregledali.

Boris Vezjak

tiča vun

One comment on “Maribor vs. Ljubljana, Mahler vs. tiča vun

  1. Pingback: Zofijini ljubimci » Objave » Mehurčki

Komentarji so zaprti.

Information

This entry was posted on 27/07/2011 by in aktualno.
%d bloggers like this: