SNG Maribor je znova brez umetniškega direktorja Opere. Neposredno po predstavitvi dveh prihodnjih sezon in dve leti pred iztekom mandata se poslavlja Janko Kastelic, ki je vodenje mariborske Opere prevzel septembra 2008, in sicer od Karin Kamenšek, ki je na tej funkciji vztrajala le eno sezono. Kot je slišati, naj bi prihajalo do trenj med Kastelicem ter člani orkestra in opernega zbora, in ker so bila nesoglasja očitno preveč obremenjujoča za nadaljnje delo, Kastelic v začetku avgusta zapušča svoj položaj.
Direktor SNG Maribor Danilo Rošker je potrdil, da gre za sporazumno odločitev o predčasnem koncu mandata, mariborska Opera pa naj bi kmalu dobila novega direktorja; po nekaterih informacijah naj bi to bil dirigent iz Francije. Kastelic svoje odločitve za odhod iz Maribora ni želel natančneje komentirati, menda pa se vrača na Dunaj.
Dirigent, zborovodja, pianist, organist in skladatelj Janko Kastelic je svojo glasbeno pot začel v Torontu, v ljubljanski Operi je tri sezone zasedal mesto korepetitorja, sledili so angažmaji v Nacionalni operi v Parizu ter v Dunajski državni operi, sodeloval je na različnih festivalih, kot sta Klangbogen Festival na Dunaju in Salzburški festival, bil je tudi dirigent zasedbe TU Orchester Wien, s katerim je pripravil koncerte s pretežno francoskim klasičnim repertoarjem.
V Mariboru je v treh letih temeljito spremenil do tedaj predvsem italijansko obarvan repertoar, in sicer zlasti z deli francoskih skladateljev. Velika novost so bili angažmaji slovenskih gledaliških režiserjev mlajše in srednje generacije; ti so sicer v javnosti in pri kritikih poželi mešane odzive, vendar je Kastelic prepričan, da je v tem obdobju mariborska Opera dosegla veliko estetskih prebojev in razširila svoj program, kar sta opazila tudi mednarodno občinstvo in strokovna kritika.
Kastelic je še pred odhodom pripravil repertoar za dve prihodnji sezoni mariborske Opere, ki sta glede na to, da bo Maribor prihodnje leto nosil naslov evropska prestolnica kulture, še posebej ambiciozni. V SNG Maribor bodo sezono EPK začeli prav z opero – s Črnimi maskami Marija Kogoja.
Do zdaj je bil v igri za režijo Tomaž Pandur, vendar se režiser po umiku z mesta predsednika programskega sveta EPK očitno umika tudi iz tega projekta – precej prahu je namreč dvignila njegova zahteva po honorarju v višini sedemdeset tisoč evrov. Kot kaže, bo režijo Črnih mask zdaj prevzel Janez Burger, sicer filmski režiser, ki je velik uspeh doživel lani s filmom Circus Fantasticus.
Ker se začne zgoraj s: prava štala, si dovolim opravičiti priloženi tekst, ki ni ravno v kontekstu, kot le še en pogled v štalo…
Nepismeni pri EPK
… ali pa pijavke na kulturnem proračunu ne znajo nič sporočati.
Ali pa je del prestolniške zgodbe zastavljen kot miniranje domače misli in izkušnje pa posredno vsakodnevne intimne refleksije pod domačim nebom.
Ideja, ki se “materializira” na portalu 2012 je sama po sebi Blog, kar je stvar koncepta, a tudi izraz neke poti, najbrž ne naključno izbrane, katera vodi v literarno meglo neke druge zgodbe, kot jo napoveduje nacionalni projekt…
Balkan, no v glavnem reminicenca iz tistih užaljenih, zafrustriranih in pot iščočih zbombardiranih in s krvjo prepitih poljan, se v svetoboljni ideji Dotikarja, izraža kot mašilo za nekaj kar naša zemlja ni rodila in vzgojila, kaj šele da bi toto znalo uporabljati svoj jezik in razmišljati s svojo glavo…
In to nekaj, kar bi lahko bilo forum na 2012 porti in del odpiranja tolikokrat zaprtih pa ponovljenih tem, tudi z možnostjo pogovora in ne samo intelektualnega diktata, se kaže navzven kot zrcalo in tudi kot vodilo, ker noče in ne more biti samo literatura, ampak se potrjuje kot smer…
Smer v veliko nedefiniranih poti, beganje med pogledi ….samo po sebi branje, tudi zaradi slovenskih prevodov, mnogim, ki jezikov bratov ne poznajo, čeprav bi mi bil ljub kak originalni PDF file, da ironijo in vezljanje misli avtorjev dojamem v nativi, zadovolji.
A tam na porti bi pričakoval naše vpitje in naše mrmranje pa nerganje in cmizdenje pa laganje in sprenevedanje ter grajo in hvalo pa zavedanje in iskanje…
Zakaj moramo sprejemati na prvi instanci, če bi smeli tam dajati in se tujih darov spominov in premislekov, veseliti kje drugje, mogoče celo pod našimi pridevki k 2012 ali odprtem Blogu.
Ne želim tolči na prvo žogo, a tako lepo se mi nastavlja, da ne bi driblal, če je gol pred nosom… zakaj Zofijin krog ljubimcev ni vabljen; a oni nimajo spominov in vizije, ki sme odtehtati idejo Dotikarja. Pa drugi, kateri teptamo zemljo domačo in k tancanju po njej želimo povabiti ves svet…
PS
Portal izraža revščino pa nespretnost v paberkovanju “dogodkov” in predvsem trhlo konstrukcijo 2012 . Aja, kje pa je energija, če še sveča komaj gori…
Ker se začne zgoraj s: prava štala, si dovolim opravičiti priloženi tekst, ki ni ravno v kontekstu, kot le še en pogled v štalo…
Nepismeni pri EPK
… ali pa pijavke na kulturnem proračunu ne znajo nič sporočati.
Ali pa je del prestolniške zgodbe zastavljen kot miniranje domače misli in izkušnje pa posredno vsakodnevne intimne refleksije pod domačim nebom.
Ideja, ki se “materializira” na portalu 2012 je sama po sebi Blog, kar je stvar koncepta, a tudi izraz neke poti, najbrž ne naključno izbrane, katera vodi v literarno meglo neke druge zgodbe, kot jo napoveduje nacionalni projekt…
Balkan, no v glavnem reminicenca iz tistih užaljenih, zafrustriranih in pot iščočih zbombardiranih in s krvjo prepitih poljan, se v svetoboljni ideji Dotikarja, izraža kot mašilo za nekaj kar naša zemlja ni rodila in vzgojila, kaj šele da bi toto znalo uporabljati svoj jezik in razmišljati s svojo glavo…
In to nekaj, kar bi lahko bilo forum na 2012 porti in del odpiranja tolikokrat zaprtih pa ponovljenih tem, tudi z možnostjo pogovora in ne samo intelektualnega diktata, se kaže navzven kot zrcalo in tudi kot vodilo, ker noče in ne more biti samo literatura, ampak se potrjuje kot smer…
Smer v veliko nedefiniranih poti, beganje med pogledi ….samo po sebi branje, tudi zaradi slovenskih prevodov, mnogim, ki jezikov bratov ne poznajo, čeprav bi mi bil ljub kak originalni PDF file, da ironijo in vezljanje misli avtorjev dojamem v nativi, zadovolji.
A tam na porti bi pričakoval naše vpitje in naše mrmranje pa nerganje in cmizdenje pa laganje in sprenevedanje ter grajo in hvalo pa zavedanje in iskanje…
Zakaj moramo sprejemati na prvi instanci, če bi smeli tam dajati in se tujih darov spominov in premislekov, veseliti kje drugje, mogoče celo pod našimi pridevki k 2012 ali odprtem Blogu.
Ne želim tolči na prvo žogo, a tako lepo se mi nastavlja, da ne bi driblal, če je gol pred nosom… zakaj Zofijin krog ljubimcev ni vabljen; a oni nimajo spominov in vizije, ki sme odtehtati idejo Dotikarja. Pa drugi, kateri teptamo zemljo domačo in k tancanju po njej želimo povabiti ves svet…
PS
Portal izraža revščino pa nespretnost v paberkovanju “dogodkov” in predvsem trhlo konstrukcijo 2012 . Aja, kje pa je energija, če še sveča komaj gori…
Ker se začne zgoraj s: prava štala, si dovolim opravičiti priloženi tekst, ki ni ravno v kontekstu, kot le še en pogled v štalo…
Nepismeni pri EPK
… ali pa pijavke na kulturnem proračunu ne znajo nič sporočati.
Ali pa je del prestolniške zgodbe zastavljen kot miniranje domače misli in izkušnje pa posredno vsakodnevne intimne refleksije pod domačim nebom.
Ideja, ki se “materializira” na portalu 2012 je sama po sebi Blog, kar je stvar koncepta, a tudi izraz neke poti, najbrž ne naključno izbrane, katera vodi v literarno meglo neke druge zgodbe, kot jo napoveduje nacionalni projekt…
Balkan, no v glavnem reminicenca iz tistih užaljenih, zafrustriranih in pot iščočih zbombardiranih in s krvjo prepitih poljan, se v svetoboljni ideji Dotikarja, izraža kot mašilo za nekaj kar naša zemlja ni rodila in vzgojila, kaj šele da bi toto znalo uporabljati svoj jezik in razmišljati s svojo glavo…
In to nekaj, kar bi lahko bilo forum na 2012 porti in del odpiranja tolikokrat zaprtih pa ponovljenih tem, tudi z možnostjo pogovora in ne samo intelektualnega diktata, se kaže navzven kot zrcalo in tudi kot vodilo, ker noče in ne more biti samo literatura, ampak se potrjuje kot smer…
Smer v veliko nedefiniranih poti, beganje med pogledi ….samo po sebi branje, tudi zaradi slovenskih prevodov, mnogim, ki jezikov bratov ne poznajo, čeprav bi mi bil ljub kak originalni PDF file, da ironijo in vezljanje misli avtorjev dojamem v nativi, zadovolji.
A tam na porti bi pričakoval naše vpitje in naše mrmranje pa nerganje in cmizdenje pa laganje in sprenevedanje ter grajo in hvalo pa zavedanje in iskanje…
Zakaj moramo sprejemati na prvi instanci, če bi smeli tam dajati in se tujih darov spominov in premislekov, veseliti kje drugje, mogoče celo pod našimi pridevki k 2012 ali odprtem Blogu.
Ne želim tolči na prvo žogo, a tako lepo se mi nastavlja, da ne bi driblal, če je gol pred nosom… zakaj Zofijin krog ljubimcev ni vabljen; a oni nimajo spominov in vizije, ki sme odtehtati idejo Dotikarja. Pa drugi, kateri teptamo zemljo domačo in k tancanju po njej želimo povabiti ves svet…
PS
Portal izraža revščino pa nespretnost v paberkovanju “dogodkov” in predvsem trhlo konstrukcijo 2012 . Aja, kje pa je energija, če še sveča komaj gori…