Šeškanje po nagi riti in senzacionalizem Financ

Je bivši državni sekretar Gorazd Perenič na ministrstvu za javno upravo svoje podrejene šeškal po nagi riti s kuhalnico? Če je s tem storil kaznivo dejanje kršitve spolne nedotakljivosti ob elementu zlorabe položaja, je edino relevantno vprašanje.  In kaj so iz vesti o obravnavi na sodišču, povzete pod Delu, naredili v časniku Finance? Seveda smešnico. Poglejmo tale naslov:

Kako motivirati javne uslužbence? Nekateri jih šeškajo…

 

Zakaj je takšno naslavljanje senzacionalistično? Ker prireja osnovno informacijo s sodne obravnave. Ker karikira naravo dogodka, spolni prestopek, ker premešča cilj domnevnega storilca, ki je domnevno v spolni  potešitvi, v nekakšno kaznovalno politiko. Ker, četudi je Perenič resnično šeškal svoje uslužbenke po nagi riti, česar menda na sodišču niti ne zanika, tega gotovo ni uporabil kot »motivacijo« zanje, da bi delale bolje – takšna motivacija je bila kvečjemu izgovor za šeškanje – če je do njega prišlo. Aluzija o motiviranju je zato izmišljena.

Naslov, ki ga edinole ocenjujem, torej v vsakem primeru zavaja. Toda ali so Finance kršile kakšno določilo kodeksa? Tu se zaplete. Prvič, ne moremo trditi, da se niso izognile nekorektnemu in osebno žaljivemu predstavljanju podatkov in dejstev (2. člen), ker niso zapisale nič takšnega, razen tega so vsebino povzele po drugem mediju. Drugič, kršile niso niti 18. člena, ki pravi, da ko novinar poroča s področja pravosodja, upošteva, da nihče ni kriv, dokler ni pravnomočno obsojen. Kaj so potem sploh storile narobe? Razen rumenila in majhnih pomenskih transferjev ne dosti – a bolj zaradi tega, ker se kodeks o tem skoraj ne izreka. No, da so Finance rumene, ni treba posebej ponavljati. Pa vendar sem primer vzel v razmislek le zato, ker so nekaj ur po objavi zgornje sodne zgodbice o šeškanju, ki jo, mimogrede, podpisuje redakcija & uredništvo Financ, v časopisu storili še nekaj. Isti dan so si drznile iste Finance samokritično zastaviti mnenjsko anketo o tem, ali je njihov »časopis rumen in negativističen, ali ima nemara svežino in informacije«:

 

Se pravi, novinarji še preverjajo, če so rumeni? Najprej rumenijo zgodbe, potem pa nas celo sprašujejo, če jih imamo za resne in kredibilne? In potem zapišejo na isti strani:

“Po mojem mnenju edini normalni časopis v naši nori državi,” je na vprašanje kaj menite o časniku Finance povedal bralec z vzdevkom bricktop. Tudi mnenje bralca z vzdevkom Inside je pozitivno, napisal je: “So cajtng, ki zaradi svoje svežine in informacij, ki jih dobiva preveč v srce dreza vladajoče elite, zato verjetno nikoli ne bo mogel postat vodilni mainstream medij.” Vsi bralci se s tem seveda ne strinjajo, rokavico nam je sicer vrgel stricbralecale, ki je ob enem izmed člankov dejal: “Kaj pa če bi naredili anketo bralcev, koliko jih meni, da so Finance rumeni časopis in ne finančni časnik?”

No, zmagali bodo seveda tisti, ki menijo, da je to resen in nerumen časopis…

One thought on “Šeškanje po nagi riti in senzacionalizem Financ

Comments are closed.

Powered by WordPress.com.

Up ↑

%d bloggers like this: