::: IN MEDIA RES :::

Quis custodiet ipsos custodes?

Dobrila: Guimaraes iztržil 18 milijonov evrov evropskih sredstev za programe in projekte, Maribor nič

Prilika k pojasnilu o članku “Pa kaj še”

Pismu Simona Karduma v Dnevniku, kjer je utemeljil svoj odstop iz programskga sveta, sta botrovali dve repliki: najprej Vladimirja Rukavine, potem še pismo Petra Tomaža Dobrile:
Pisma bralcev – sobota, 16.04.2011
Donedavnemu v.d. generalnega direktorja Javnega zavoda Maribor 2012 – Evropska prestolnica kulture in pred tem vodji Začasnega sekretariata za izvedbo projekta Evropska prestolnica kulture 2012 ter dolgoletnemu direktorju Javnega zavoda Narodni dom Maribor Vladimirju Rukavini – upam, da kakšne od njegovih funkcij nisem spregledal – , ki me v svojem pisanju nekajkrat omenja, bi bi se za izkazano pozornost zahvalil.
Kot tudi, da izpostavi Kulturno izobraževalno društvo KIBLA kot najzaslužnejše za pridobitev naziva Evropska prestolnica kulture 2012 Mariboru in partnerskim mestom. Prav v letu, o katerem teče beseda, torej letu 2008, ko sta se vršili obe fazi predstavitve kandidature Maribora s partnerskimi mesti v Bruslju, je bila KID KIBLA tudi najuspešnejša kulturna organizacija v Evropi. Pridobila je koordinatorstvo dveh projektov, pri čemer je prva iz Slovenije koordinirala večletni projekt in – prav tako prva iz Slovenije – projekt s tretjimi državami in v njih, šlo je za sodelovanje s Kitajsko. Slednji tudi kandidira za “najboljši primer” (best case) uspešno izvedenega evropskega projekta.

Da ne bom zašel v razlago o evropskih projektih vobče, saj sva z Gogotom o tem velikokrat govorila, mnogokrat sem mu obelodanjal tudi projekt EPK 2012, moram spet obnoviti postopek predstavitve kandidature v Bruslju, kot velevajo veljavna pravila izbire in kriterijev evropskega parlamenta in Sveta Evropske unije. Tudi to sem mu večkrat pojasnjeval, a očitno je treba še pisno, v javnem občilu. Sicer vse piše na spletu generalnega direktorata za izobraževanje in kulturo evropske komisije (http://ec.europa.eu/dgs/education_culture/index_en.htm), pa tudi na spletnih straneh ministrstva za kulturo (http://www.mk.gov.si). Če bi si res želel prebrati, bi lahko do dokumentov prišel tudi na Uradu za kulturo in mladino Mestne občine Maribor (http://www.maribor.si).
Če mu branje ni ljubo, bi zadoščalo, da bi vprašal enega tam zaposlenih uradnikov, denimo direktorja urada Aleša Novaka, ki je v letu 2010, takrat tudi v.d. programskega direktorja Javnega zavoda Maribor 2012 – Evropska prestolnica kulture, v zapisu “Merila, kriteriji in metodologija potrjevanja programov in projektov evropske prestolnice kulture – MARIBOR 2012” povzel genezo razvoja in programske zasnove projekta Evropska prestolnica kulture. Bil je celo član iste uprave zavoda Maribor 2012 in teh enajst strani besedila ne bi smelo biti preveč za v.d. generalnega direktorja, še posebej, ker je ta dokument sprejel programski svet zavoda na 3. seji, 3. septembra 2010, in je celotno besedilo dostopno tudi na spletu zavoda in EPK 2012 – http://www.maribor2012.eu:
“[…] Ocenjevalna komisija, ki je bila imenovana le kratko pred tem, je ocenjevala kandidaturi Guimaraesa in Maribora za leto 2012 kot svoji prvi presoji, v nadaljevanju svojega mandata pa se srečuje s kandidaturami mest za leto 2013 in kasneje. Do vključno leta 2012 so za postopek kandidature veljala pravila izbire in kriterijev iz sklepa št. 1419/1999/ES evropskega parlamenta in Sveta Evropske unije. Po teh pravilih sta bila izvedena tudi slovenski razpis in izbor. Oktobra 2006 (po objavi slovenskega razpisa) so se s sklepom evropskega parlamenta in Sveta Evropske unije št. 1622/2006/ES postopek izbora in kriteriji ocenjevanja spremenili. Nove določbe veljajo za kandidate od leta 2013 dalje, za leto 2012 pa le, če mesta kandidati to izrecno želijo. Predhodni pristop, ki sta po njem kandidirala Maribor in Guimaraes, je razen evropske dimenzije posebej poudarjal tudi razvojno komponento projekta, predvsem pa v fazi kandidature ni zahteval izdelanih izvedbenih programov. Maribor (in podobno tudi Guimaraes) je predstavil svoje zmogljivosti, regionalno naravnan razvojni koncept ter širok nabor možnih programov. Ocenjevalna komisija je nato od obeh mest kandidatov želela dopolnitve projekta s konkretnejšo programsko izdelavo z osredotočenjem na nekaj nosilnih programskih vsebin ter priporočila upoštevanje kriterijev, veljavnih za leta od 2013 dalje. Končno oceno projektov Guimaraesa in Maribora je ocenjevalna komisija preložila na naslednjo predstavitev. Tak pristop je v skladu s fazno proceduro, predvideno za čas po letu 2012, v obeh mestih pa je taka odločitev ocenjevalne komisije povzročila vrsto težav in nejasnosti glede nadaljnjih korakov v pripravi projekta.[…]”
Procedura predstavitve kandidature v Bruslju je fazna, in tako Maribor kot Guimaraes sta svojo kandidaturo predstavila dvofazno, skozi proces, v katerem brez prve faze ne bi bilo druge oz. nadalje, Evropska prestolnica kulture je zvezen proces. Ves čas sem poudarjal to dejstvo, saj sem prepričan, da je edino korektno in v skladu s kandidaturo in potem nominacijo in zdaj že pripravo ter kasneje izvedbo projekta. Kaže pa, da logike kontinuitete in procesualnosti ne razumejo tisti, ki svojo “veličino” gradijo na teptanju drugih in njihovega dela, da bi povzdignili lastno početje.
To brez težav razumem, nenazadnje sem iz Maribora, kot tudi lahko razumem, da je bil Vladimir Rukavina-Gogo na vodilnem mestu EPK 2012 skoraj tri leta, torej več, kot je bil kdorkoli v tem projektu, čeprav ne pozna postopkov. Malo manj pa razumem samohvalo vodje, v.d.-ja in direktorja, ko je Cristina de Azevedo, predsedujoča upravi našega bratskega portugalskega mesta Guimaraesa, na obisku v Mariboru povedala, da so v tem času iztržili 18 milijonov evrov evropskih sredstev za programe in projekte, medtem ko ima zavod Maribor 2012 na tej postavki 0 evrov. Ničlo.
No, o denarju je bilo kar nekaj vrstic popisanih tudi v tem časniku; Tomaž Klipšteter, 26. novembra 2008: “Vse več indicev kaže na to, da je proračunska postavka Evropska prestolnica kulture (EPK) postala nekakšen finančni obvod, s katerim Mestna občina Maribor dofinancira programe Narodnega doma Maribor. Ta občinski zavod namreč ne bo dobil samo 390.000 evrov za pokrivanje izgube letošnjega Festivala Maribor, temveč je iz te postavke izčrpal tudi več kot 105.000 evrov za programe Festivala Lent in drugih dejavnosti Narodnega doma.” Vse druge organizacije, institucije, programi in projekti skupaj so dobili 0 evrov. Nič.
Zato mi je skoraj odveč nadaljevati, da je tudi javni zavod, ki ga v svojem Pojasnilu problematizira kot “rigidno organizacijsko obliko”, pobuda prav njega. Med drugim smo na enem od sestankov začasnega sekretariata, ki ga je vodil – sestankov, ki so praviloma ostali brez zapisnikov -, poslušali teze o najprimernejši statusni obliki bodoče organizacije, z utemeljitvijo, da je javni zavod najboljši, najbolj idealen pa bi bil tako Narodni dom, dokler ni – po kakšnem letu sestankov na to temo – šinila druga ideja, da pa bi vendarle poskusili z novim javnim zavodom.
Peter Tomaž, Dobrila

3 comments on “Dobrila: Guimaraes iztržil 18 milijonov evrov evropskih sredstev za programe in projekte, Maribor nič

  1. Anonymous
    20/04/2011

    Koncno jasna beseda o vlogi in uspesnosti Rukavine.

  2. Anonymous
    20/04/2011

    Koncno jasna beseda o vlogi in uspesnosti Rukavine.

  3. Anonymous
    20/04/2011

    Koncno jasna beseda o vlogi in uspesnosti Rukavine.

Odgovorite Anonymous Prekinite odgovor

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

Information

This entry was posted on 19/04/2011 by in mariborske.
%d bloggers like this: