Kulturna ministrica za urgentni sestanek, ali kdo bo prvi odšel iz Vetrinjskega dvora

Še današnji (30. 3. 2011) Večerov komentar Petre Zemljič o zgrnjenih sencah dvoma in dilemi, kdo bo odšel prvi – primerjava s prejšnjim, tudi današnjim, pokaže nekaj zanimivih razlik.
Večer, sreda, 30.3.2011, stran 5, V ŽARIŠČU, avtor: PETRA ZEMLJIČ
ODMEV
Zaupanja ni več

Nad zavodom Evropska prestolnice kulture Maribor 2012, natančneje nad njegovim dosedanjim poslovanjem, so se zgrnile sence dvoma. Ne glede na dejstva, prepričevanja, dokazovanja, da je vse v redu in po zakonu, da so krivi drugi – mariborska občina denimo, ker ni prej ustanovila zavoda in postavila generalnega direktorja, programci, ker so pripeljali več ljudi, kot so nekateri mislili, da jih bodo -, je jasno, da kulturniki pod takimi pogoji ne bodo delali. Tisti v zavodu, še manj pa tisti izven njega. Denarja v tem projektu, ki ni zgolj mariborski, ampak v rokah še petih občin – pravzaprav je nacionalni in se bo kot tak dokazoval še preko meja – je veliko, zato je zahteva po transparentnosti toliko bolj nujna in legitimna.
         Zdi se, da je le vprašanje časa, kdo bo iz Vetrinjskega dvora prej odšel – ali programska ekipa z Mitjem Čandrom na čelu, ki nima denarja za vsakodnevno delo, mnogi pa niti za povračilo potnih stroškov ali najemnino, ali poslovna direktorica Helena Hvalec, ki pravi, da je opozarjala na nelikvidnost zavoda, a ostreje ob tem ni nastopala, medtem pa podpisala vsaj eno pogodbo v sumljivih, zagotovo pa nerazjasnjenih okoliščinah. O teh bi moral govoriti svet zavoda kot vrhovni organ EPK že zaradi enega dejstva – v igri ni samo veliko denarja, bolj bistveno je, da gre za javni denar. A na presenečenje mnogih se to ni zgodilo. In če se javni denar med drugim pretaka v marketinške storitve, kar je pri kulturnih institucijah redkost, bi morala biti mera pazljivosti in nadzora jasna, brez posebnih interpretacij, marketinška strategija pa pripravljena tako, da bi zavod ob koncu leta dobil več, kot bi zanjo plačali.
         Bolj pa tačas nadzorni organ skrbi, kdo so tisti, ki delajo program, predvsem pa, da jih je preveč, kajti za vse ni in ne bo denarja, pa čeprav so začeli z delom pred nekaj meseci in ne pred tremi leti, kot bi bilo mogoče za vse pravičneje. Je bolj koristna programska ekipa, ki napoveduje ambiciozen program, za to pa zahteva plačilo, ali politična sla, ki se pooseblja v organih in na položajih?
         Zaupanja med ekipami ni več, to je sedaj jasno. Svet zavoda iz muhe ni hotel delati slona, je pa vse verjetnejša bodoča generalna direktorica Suzana Žilič Fišer jasno povedala, da bo pregledala stvari za nazaj in delovala zakonito, moralno, etično. Je v njenem odgovoru že mogoče iskati plat resnice in pot rešitve? Odločilne bodo seveda njene nadaljnje poteze, ne samo besede.
         Sicer pa, a ni dovolj povedno tudi to, da je včeraj kulturna ministrica sklicala urgentni sestanek nekaterih akterjev EPK?

Powered by WordPress.com.

Up ↑

%d bloggers like this: