Drža SDS poslanca v Evropskem parlamentu dr. Milana Zvera mi je preprosto všeč. Madžarski svetuje, naj vztraja, na odbije napade madžarskih socialistov, naj še dalje malikuje svoj medijski zakon in se ne ozira na nizko stopnjo politične kulture političnih barbarov okoli sebe; všeč mi je ob tem uporabljena prava, znana in nepogrešljiva doza paranoje, ki je močnejša tudi od mnenja Evrope. Deja-vu ni le moj. Dogodki so Zvera spomnili na november 2007, ko je po Evropi strašila tista neumna novinarska peticija 571 s prozornom namenom, da Janši zagreni predsedovanje Evropski uniji v začetku 2008. Zaradi katere je moral sklicati parlament in razpravljati o zaupnici vladi. Analogija se ponuja kar sama. Tako kot so se leta 2005 in dalje zarotili slovenski mediji proti slovenski vladi, da jih je bilo treba uravnotežiti, so se mediji zarotili proti Orbanovi leta 2010 in 2011. Človek se pač nehote spomni svetlih trenutkov sproščanja in zlate dobe slovenstva (ki jo je pred leti detektiral prav Zver in ponosno stoji celo v podnaslovu tega bloga). Ter ugleda sovraga tam, kjer venomer na preži. Obe vladi sta postopali na enak način – treba je bilo spremeniti medijsko zakonodajo in medije balansirati. Uravnotežiti. Videti sovražnika v medijih je pač mogoče le, če ti zarote niso tuje.
Vsega tega se nostalgično spominja Milan Zver v intervjuju za madžarski medijski portal Origo, tudi spodaj v povzetku na spletni strani SDS. Zakaj mi je ta drža všeč? Ker je načelna. Ker pove naravnost, kar misli, in to je redka vrlina. Ker si prizadeva za uravnoteženjem medijev na povsem enak način takrat in zdaj. Ker bi Zver najraje bil Viktor Orban. Ker je Orban zanj tako podoben Janši. Zver nenazadnje Madžarom zavida priložnost ter jim želi, da bi fantazmo Janeza Janše uresničili vsaj oni, če je ni uspelo SDS v prejšnjem mandatu. Ker, skratka, vztraja glede svoje želje, jo pove naravnost in na svoj način anticipira, kaj nas, maybe, čaka v prihodnje tudi pri nas.
Zdaj se sicer ponavljam, a je tako priročno. Novinarji brez meja obsojajo novo uravnoteževalno medijsko politiko madžarske desničarske vlade:
The concept of ‘correct news balance’ introduced by this law has no place in the vocabulary of a European Union member country. It is clearly always possible to debate or question the professional ethics of news media but any attempt to legislate on media ethics in such a vague way and disregarding the principles enshrined in the European Union’s Charter of Fundamental Rights is completely unacceptable.
Želja po uravnoteževanju medijev ostaja pristna fantazma iz naše polpretekle, le nekaj let stare zgodovine upravičevanja medijskih prevzemov. Ampak ljudje so na to vzporednico pozabili – tako kot so pozabili, kaj je prinesel Grimsov zakon in ga znova potrdili nekaj tednov nazaj. Novinarji, packe nemarne, tudi. Enega zapisa nisem videl, ki bi potegnil kakšno vzporednico. Da je ni? Resnično drži, vse se ni začelo oktobra 2004, že kakšno leto prej. Še pomnite, tovariši, herojev novorevijaške desnice in “Nekaj je treba storiti”? Klemen Jaklič je tedaj iskal primere “dobre prakse” na Nizozemskem, v Belgiji in v Švici. Po novem jih bo lahko kar na Madžarskem.
P.S. Za konec še mementa vredni zapis o tem, kaj je Zver rekel. Dvakratno branje obvezno:
Dr. Milan Zver o madžarskem predsedovanju EU
sreda, 19. 1. 2011
Milan Zver je danes v intervjuju za madžarski medijski portal Origo primerjal slovensko in madžarsko predsedovanje Evropski uniji in odgovarjal še na nekatera druga aktualna vprašanja.
Poudaril je, da je slovensko predsedovanje potekalo v bistveno boljših mednarodnih razmerah kot madžarsko. Bila je visoka gospodarska rast, stabilnost in blaginja. Danes je Madžarski bistveno težje, kriza močno zaznamuje čas, ki ga živimo. Težko bo v kratkem povrniti družbeno blaginjo iz leta 2008.
Dejstvo pa je, da je bila slovenska odgovornost pri vodenju EU na nek način večja, saj je to potekalo pod drugim ustavnim okvirjem. Tedanji slovenski premier Janez Janša je bil hkrati tudi predsednik Evropskega sveta. Sedaj, po novi lizbonski pogodbi, imamo stalnega predsednika. Ne glede na to, Madžarska lahko da pomemben pečat življenju Unije.
Napad madžarskih socialistov na vladni zakon o medijih ravno v času madžarskega predsedovanja EU ni nič novega. Taki napadi so po Zverovem mnenju značilni predvsem za nove države članice, kjer je politična kultura nižja in demokracija manj stabilna. Spomnil je na ofenzivo slovenske opozicije tik pred začetkom slovenskega predsedovanja, ko je premier Janez Janša zahteval celo glasovanje o zaupnici vladi. In dobil. Kasneje so enako umazano igro odigrali češki socialisti in dosegli, da je v času predsedovanja je prišlo celo do padca vlade. Skratka, tudi oni predsedovanja niso razumeli kot nacionalni projekt.
Sicer pa je po Zverovem mnenju treba razumeti kontekst trenutnega dogajanja na Češkem. Socialisti v Evropi preživljajo hudo krizo, nič ali malo ponujajo, zato so skoraj izginili iz evropskega političnega zemljevida in na ta način, s produkcijo afer, želijo biti videni.
Glede na svoje izkušnje iz časa predsedovanja EU je Zver svetoval madžarskim kolegom in predsedniku Orbanu, da naj ostanejo močni, kakor je tudi njihovo geslo predsedovanja. Toda tisti, ki je močan, se ne boji povabiti opozicije, da sodeluje v tem nacionalnem projektu. Če bo opozicija to zavrnila, je to potem njihov problem.
Sicer pa je izrazil podporo madžarski vladi, tudi v času ostrih in potenciranih napadov zaradi medijskega zakona.