Včasih je bila sproščenost…. danes je skoraj-duhovnost.
Je Borut Pahor neostoik ali pozitivec? To vprašanje me bega že nekaj časa. Da bi izostril fokus, sem si ogledal zadnjo ga-ga predstavo, ki smeši, vsaj po mojem, njegovo neostoiško/pozitivistično pozo. Niz klanjanj na kritične pripombe sogovorcev (po načelu hujši je očitek, bolj ga sprejemamo) lahko razumemo bodisi kot (a) čisto politično sistemsko nemožnost ovreči kritiko, nadgrajeno z retorično maniro, (b) politično-religiozno držo tipa protokrščanske vizije Tonyja Blaira, ki jo je Pahor kupil skupaj z laburistom Blairom in njegovimi piarovci, ali (c) močnejše navzoče duhovno-ideološko stališče v njem.
Teza o neostoiku ali pozitivcu je seveda na ravni tretje možnosti. Imitacijska karikatura ga-ga predstav je odlična priložnost, da vidimo stvari v bolj izluščeni in izostreni formi. Fantje imajo politični »feeling«, ni kaj.