Sem med tistimi, ki vedno bolj verjamejo, da vse zamude okoli zakona o RTV Slovenija izvirajo iz dogovora med Janšo in Pahorjem. Tu je moja replika dr. Jerneju Pikalu na intervju z njim v Mladini, 19. 2. 2010. Pikalo mi ni odgovoril. Objavljeno teden kasneje.
»Programski svet bi se moral bolj angažirati«
Dr. Jernej Pikalo, novi predsednik programskega sveta RTV Slovenija, ni opazil vpliva političnega zavzetja medija, v čigar programskem svetu je sedel ves čas preteklega mandata. Na izrecno vprašanje novinarke, ali je vplive občutil, namreč odgovarja: »Ja in ne.« Prvo zato, ker »je bilo jasno, kaj se dogaja«, drugo zato, »ker se ti vplivi niso eksplicitno videli v programskem svetu.« Ne vem, kako se niso videli, še zlasti ker je bilo jasno, kaj se dogaja: sam sem sedel tik zraven njega, sicer skoraj pol mandata manj kot on, in sem imel kaj videti. Tudi nasploh opažam, da je boginja Lethe, boginja pozabe, nevidno prekrila RTV zavod s tančico nedolžnosti!
V izogib popolnemu izbrisu je tule kratek in zelo nepopoln seznam spornih uredniških, novinarskih in profesionalnih odločitev od leta 2006, z navedenimi primeri delovnih suspenzov, šikaniranj, cenzure, političnih pritiskov, pristranskosti in posegov v programsko vsebino. Nekateri so se celo uspeli prebiti na dnevni red ali vsaj v razpravo sveta: (1) delovni suspenz Vide Petrovčič, (2) uvedba novih »uravnoteženih« političnih komentatorjev, (3) izbris oddaje »Pod žarometom«, (4) nesankcioniran sovražni govor in rasizem v oddaji »Piramida«, (5) cenzura in prirejanje vesti o ugotovitvah monitoringa RTVS Mirovnega inštituta, (6) politična ukinitev naročnine Mladine novinarjem v MMC RTVS, (7) uredniški poseg in cenzurirano poročanje o dogodkih v Ambrusu, (8) nedovoljeno sponzoriranje oddaje Piramida, (9) umik oddaje »Hri-bar« iz arhiva, (10) nekonkurenčno ravnanje RTV hiše glede odkupa filmov, (11) soodločanje ministra Rupla, kdo bo gost v oddaji »Vroči stol«, (12) delovni suspenz novinarja RA Slovenija Roberta Škrjanca zaradi poročanja o aferi Sova, (13) vpletanje RKC v TV oddaje na RTVS po oceni tujih medijskih inštitucij, (14) odpoved in preklic odpovedi pogodbe novinarki Nataši Štefe (»Janša kot pes«), (15) poskus razrešitve urednika Vala 202 in prirejanje novic o tem, (16) inkriminirani nastop novinarke Mojce Pašek na drugem mediju, (17) kršitev novinarskih načel novinarja Vladimirja Voduška v aferi o dogovarjanju o incidentih, (18) poskus bizarne vpeljave kodeksa ravnanja in oblačenja, (19) intervencija direktorja radia, ki rešuje čast SDS v kvoti gostov oddaje v »Studiu ob 17«, (20) tožba honorarnih novinarjev zaradi kršitev pogodbe, (21) odstavljanje urednika »Studia ob 17« Sandija Freliha, (22) profesionalni standardi vodenja »Vročega stola«, (23) sporno oglaševanje pirotehnike v osrednjem »Dnevniku« in »Odmevih«, (24) ukinitev glasbenih oddaj »Aritmija« in »Frekvenca« navzlic številnim protestom gledalcev, (25) bizarno poročanje Voduška o aferi Vodušek, (26) sumljive anketne zmage Anžeta Logarja (SDS) na Valu 202, (27) sumljivi fantastični rezultati SDS in Janše v »Vročem stolu«, (28) prirejeno poročanje tujih kritičnih prispevkov o stanju medijev v Sloveniji v »Odmevih«, (29) kompromitacija društva Liberalna akademija zaradi kritike na račun javnega zavoda, (30) kršitve kodeksa novinarjev v primeru poročanja o družini Strojan, (31) nezakonito odklanjanje kandidata za urednika Franca Jurija iz razloga »starosti«, (32) cenzurirane vesti o anketnih manipulacijah, (33) favoriziranje določenih vsebin (ZNP) proti drugim (novinarska peticija), (34) računalniške manipulacije v oddaji »Vroči stol« in kasneje na MMC RTVS, (35) cenzura gostov v oddaji »Odmevi«, (36) urednikovanje in vmešavanje v odločitev novinarja v oddaji »Omizje« (Mojca Pašek), (37) cenzura poročanja o aferi Vodušek (napad na ženo), (38) ukinjanje programa ARS in šikaniranje odgovorne urednice Vilme Štritof, (39) nenadna in takojšnja uvrstitev predvajanja oddaje »Resnica o Patrii« na program po želji premierja, (40) potiskanje oddaje »Hri-bar« v pozni nočni čas, (41) izražanje dvomov v profesionalnost finske nacionalne televizije s strani odgovornega urednika Rajka Geriča, (42) cenzura »ironičnega« konteksta finske oddaje »Maria« v programu RTVS, (43) komercializacija in porast »turbo« vsebin, (44) uvajanje vedeževalskih vsebin v programe, (45) samooklicani predstavniki ZNP v programskem svetu RTVS, (46) nikoli preklicana grožnja s suspenzom uredniku oddaje »Hri-bar« Bojanu Krajncu zaradi uvedbe »reporterja Surle«, (47) agonija in peticija novinarjev MMC RTVS, ki g. Igorja Pirkoviča obtožijo cenzure, šikan, neznanja in odsotnosti z dela, (48) nepremišljena in potratna uvedba telenovele »Strasti«, (49) prestavitev risank v prezgoden termin iz razloga uvedbe telenovele, (50) skrivanje in prikrivanje podatkov o gledanosti, kar je v nasprotju s statutom RTVS, (51) politično angažiran nastop Bojana Travna iz konkurenčne hiše v »Odmevih«, (52) večkratno šikaniranje varuhinje pravic gledalcev in poslušalcev Miše Molk in zavrnitev njenega poročila, (53) šikaniranje in delovni suspenz dopisnice Mirjam Muženič zaradi domnevne politične okuženosti, (54) cenzurni poseg z izrezovanjem v oddajo »Hri-bar« (omemba Jožeta Možine), (55) imenovanje odgovornega urednika MMC Uroša Urbanije brez izpolnjevanja razpisnih pogojev.
Kolegu Pikalu se sicer čudim: ko ga novinarka sprašuje, kaj si misli o spremembah zakona o RTV Slovenija, jo zavrne, saj je »kar malce incestuozno komentirati zakonsko gradivo«. Do tega ima pravico že kot državljan, še zlasti v času njegove javne razprave, kot novopečeni predsednik programskega sveta pa je za to naravnost poklican. Čigava stališča pa so za pisce zakona dragocena, če ne njegova? Ravno tako sem presenečeno prebral, da se ne želi izreči o tem, ali javni zavod deluje dobro ali slabo. Češ da mora kot »primus inter pares« najprej vprašati svoje kolege svetnike. Ne vem, od kod znova bojazen, da bi imel svoje mnenje. Razen tega: če bi npr. bil tudi aktualni svet izbran na podlagi plonk lističev, bi po tej logiki moral predsednik sveta biti reprezentant plonkanih misli. Tega pa si verjetno ne želi. Logika iskanja soglasja je torej nesporno porazna.
Sicer pa s tem, da bomo vsi pozabili, kako spolitiziran javni zavod smo dobili in kaj je omogočilo tako stanje, ta ne bo postal manj spolitiziran. Le zakaj se ne morem znebiti občutka, da delu politike to celo ustreza.