(Še ena replika na zapis g. Branka Grimsa (PP 29, 1. avgust 2009). Konteksti so malo nižje, se mi ne ljubi linkat.)
Bilo bi razočaranje, če ne bi bil g. Branko Grims. Drugega nisem pričakoval: poslanec se niti z eno besedo, kaj šele stavkom, ne dotakne očitka, ki sva mu ga, neodvisno eden od drugega, servirala z novinarjem Vladom Šlambergerjem. Ko praviva, da je Grims najprej debelo lagal, češ da ni avtor zakona o RTV Slovenija, si potem premislil in se kot ekskluzivni avtor zakona v parlamentu celo širokoustil, zdaj pa spreminja zadnji scenarij v prvoten. Dobesedni citati dokazujejo, da sva lažnivega Grimsa ujela »in flagrante delicto«.
Ampak on takšen pač je. Tudi ko namesto pojasnil poskuša z osebnim napadom in zasmehovanjem. Od nekoga, ki se je hvalil, da je v svoji stranki SDS deset let vodil tečaje retorike, bi pričakoval kaj več, če po številnih izkušnjah ne bi nič pričakoval. In zdaj mi Grims v izogib razpravi »ad rem« pripisuje izjavo, ki je nikoli in nikdar nisem izrekel. Ne leta 2005 ne kasneje. Celo več, g. Grims mi pripisuje izjavo o zakonu o RTV Slovenija, ki da sem jo izrekel na TV Slovenija. No, to je že tretja laž v nizu. Na TV Slovenijo namreč od leta 2005 sploh nisem bil povabljen! Z izjemo nastopa v Studiu City leta 2007, kjer sem predstavljal svojo knjigo o spontano sproščeni ideologiji Slovencev. Skratka, to je Grimsov repetitivni radio Erevan: nekdo, ki je menda rekel nekaj na nekem mediju. Ampak ni bil on, ni bila ta izjava in ni bilo na tem mediju. Pravzaprav sploh ni bilo! Mimogrede, urednike RTV Slovenija seveda čisto človeško razumem, da me niso vabili, saj sem se omenjena leta trudil gledati pod prste oblasti Janeza Janše in njenim medijskim pribočnikom, kar so očitno opazili.
Kaj torej v razpravi še sploh ostane edinemu avtorju zakona? Seveda nič vsebine. Menjave in bežanje od teme, napadi »ad hominem«. In kajpak radio in televizija Erevan. Po svoje ga, tudi Grimsa, čisto človeško razumem. Kaj pa naj stori? Kot ujet spuščenih hlač naj zanika, da jih nima na sebi? Naj se tolaži, da je nosilec imenitnega, ti. Grimsovega paradoksa lažnivca, slovenske inačice antičnega kretskega, povzetega v naslednji formuli: »Avtor zakona o RTV Slovenija: ʹNisem avtor zakona o RTV Slovenijaʹ«? Ne. Ne, ne, ne. Toliko miselnega naprezanja si tako enostavna laž pač ne zasluži!