Vlada in Janša na kritike o obvladovanju medijev zelo rada odgovarjata s cinizmom. Včasih je cinizem odkrit, včasih je »argumentacijski«. Naj pojasnim.
Večkrat izražena predpostavka vlade je, da z mediji v Sloveniji ni nič narobe, saj vendar lahko pišejo o tem, da je z mediji nekaj narobe. Domnevno uspešen miselni dosežek, tako rekoč argument, je seveda butast: reči, da so slovenski mediji svobodni zaradi tega, ker lahko izvemo, da so nesvobodni, je resno podcenjevanje razuma. Predpostavlja namreč neko nulto stopnjo cenzure, v kateri bi ta bila maksimalna. Šele v situaciji maksimalnega nadzora in cenzure bi seveda ne mogli prebrati ali slišati, da vlada medije nadzira. Iz tega, da takšna stopnja ni dosežena, pač še ne sledi, da cenzure in nesvobode ni.
V aktualnem (in hkrati cenzuriranem!) primeru poziva Blaža Zgage, katerega recepcija v Sloveniji kar sama po sebi dokazuje, kakšno stanje imamo, je famozni Valentin Hajdinjak znova ponovil vajo v tem, čemur bom rekel »vladin ciklični argument o novinarski svobodi«:
Tiskovni predstavnik Valentin Hajdinjak nam je pojasnil, da “verodostojnost trditev novinarja Blaža Zgage, ki naj bi jih zapisal v omenjenem pismu, najbolj nazorno demantirajo prav dejanja novinarja samega”.
Hajdinjak pojasnjuje, da je ravno v demokratični družbi, kjer je zagotovljena pluralnost mnenj, mogoče svobodno izražati svoja osebna mnenja in nenazadanje tudi izrekati neke pavšalne obtožbe, o katerih lahko nato vsi mediji svobodno poročajo.
Tule. Hajdinjak torej, kot že rečeno, jemlje za dokaz medijske svobode samo možnost, da je Zgaga sploh uspel narediti svoje dejanje, tj. napisati (ali odposlati) pismo. Oziroma obvestiti javnost. Pravzaprav je njegov argument poštarski: dejstvo, da je Zgaga uspel obvestiti Evropo, dokazuje kvečjemu, da imamo svobodno pošto, ki je odpremila njegovo pošto v tujino. Piarovčeva izjava implicira še nekatere druge konsekvence, ki pa jih na tem mestu raje pustimo ob strani. Poglejmo si namreč še izjavo Janše, ki potrjuje utečeno rabo »cikličnega argumenta«. Naj spomnim, da je ta izjava nastala približno ob istem času (30. 8. 2007 ob 13.30), kot je nastala Hajdinjakova. Ker v njej Janša ničesar ne ve o Zgagovem pozivu, so možnosti tri: bodisi laže bodisi ve manj od svojega piarovca bodisi ga je piar obvestil o Zgagovem pozivu po tiskovki Janše in pred izjavo Hajdinjaka. Izjavi sta si namreč po logični strukturi preveč podobni. Janša pravi tole:
GREGOR TREBUŠAK (KANAL A): Kako vlada oziroma vi komentirate pisanje novinarja Zgage, ki omenja, da vlada omejuje svoboda medije?
PREDSEDNIK VLADE JANEZ JANŠA: Prvič slišim za takšno pisanje. Zdaj osebno, če sem malo ironičen, pa mislim, da je stanje še slabše. Vlada kontrolira vse medije in tem medijem naroča naj pišejo o tem kako vlada kontrolira vse medije.
Tule. Kot da bi se v kabinetu vlade zabavali s prebiranjem starogrških paradoksov (ki so jih bolj slabo razumeli). Standardni Janšev cinizem (ne ironija!) je popoln: dokler mediji pišejo o tem, da vlada kontrolira vse medije – želi povedati avtor -, pač ni mogoče trditi, da vlada kontrolira (vse) medije. V prvi potezi torej premier znova absolutizira oz. kvantificira medije (poudarek je na vseh medijih), potem pa izpelje domnevni logični nesmisel. V premisi torej podtakne neresnično kvantifikacijo in uspešno (skozi ironijo, itd.) zavrne sklep. Odveč je povedati, da vseh medijev pač ni mogoče pokoriti. In to je tisto, verjetno, za kar se zdi, da gre avtorju tako na živce.
Janševa izjava seveda ne pove ničesar. Je zgolj mizerna obramba pred očitki. Še zlasti pa je njena raba cinična v situaciji, ko slovenski mediji sploh in zares ne poročajo o primeru Zgaga. Doslej je to od večjih medijev storil le MMC na portalu RTV (glej tule). Torej sploh ne drži, da »vsi mediji pišejo o tem, da vlada kontrolira medije«. Prav nasprotno! Druga, ne cinična, temveč še perverzna poteza poziva Hajdinjaka in Janše pa je tako rekoč nezavedna. Kar ju namreč muči je natanko ta popolna kvantifikacija tistega »vsi mediji«. Simptomalno je, da se postavljata v perspektivo tega, da je v medijih še mogoče svobodno govoriti. Kar pomeni, da ju situacija ne skrbi (vse dotlej), dokler je v SLO še vsaj en medij (ali blog, denimo), kjer se lahko pove, da so slovenski mediji nadzirani. To je tista možnost, s katero se kot edino ubadata. Pravzaprav ju ta medij skrbi, a jima pač pride prav kot domnevni dokaz, da so slovenski mediji avtonomni in demokratični. Pa niso.
P. S. Zgornja karikatura je vzeta iz Prague Post.
Jaz sem za naše.
Šur, razumem, da te tema ne zanima.
Ampak če že iščeš svoje, tvoji so na tvojem blogu.
Pisanje Blaža Zgage je nasploh na tako nizkem novinarskem nivoju, da se z njegovo pritožbo ni treba ukvarjati kaj več kot pa v obliki komične analize logičnih napak, kakršna je zgoraj.
Ervinator, upam da te tvoja vselejšnja blebetanja osrečujejo. Druge ne.
Kdo pa je druga (ali Druga?), v imenu katere si napisal zadnji odgovor? 🙂
Na spletnem portalu http://www.morel.si ki ga že 15 let vodi neodvisna tiskovna agencija MOREL so objavili vse o Zgagi in protestu IPI in SEEMO. Vedno objavijo vse, samo če dobijo gradivo oziroma, če so o zadevi obveščeni.
http://www.morel.si
http://www.revijavita.si
vezjak
Zanima me, zanima.
Strinjam se Vezjak,
da se je Janša zapleta v absurde, seveda če ga podrobneje analiziraš. Igra pač na nepozornost večine ljudi, pogosto tudi njihovo nezmožnost celostne presoje. Večina poslušalcev, se pač ne ukvarja s tem ali se začetek, vsebina in zaključek politikovih izjav ujemajo. Janez Janša – pa tudi številni drugi politiki – se zanašajo na kratkotrajen spomin ljudi, kot tudi, da analize, ki ga (jih) razgaljajo, kot je tvoja naprimer, ne pride do dovolj velikega števila ljudi. In tu žal ima prav.
Vsaka cenzua je bumerang, ki prej ali slej zadane tistega, ki ga je vrgel. Ob vse večjem vplivu medijev na Internetu je cenzura še toliko bolj absurdna. To bi klasični mediji morali čim prej spoznati, saj bodo v nasprotnem vse bolj izgubljali.
Premje Janez Janša se verjetno spominja časov, ko so bile zaplenjene številke Mladine, tudi po zaslugi njegovih člankov, še bolj brane kot bi bile, če jih nebi zaplenili. Verjetno se jih spominja, naučil pa se iz tega očitno ni nič. Škoda
Po moje pa se je naučil, saj vendar vedno znova dokazuje, kako je bila zanj tista zaporniška epizoda tako zelo boleča. Kot da bi zdaj morali še mi v zapor, ker je on že bil tam. On bo pa sodil.
##Ervinator, upam da te tvoja vselejšnja blebetanja osrečujejo. Druge ne.##### Tretje pa, denimo mene. Hja, levičniki kar naprej sadijo rožice o strpnosti. To traja tako dolgo, da jim nekdo stopi na žulj. Potem je pa pocukrane in pozlačene maske “visoke etike” odletijo.
No, če misliš, da dopuščanje in sprejemanja vsakršnega blebetanja ustreza definiciji strpnosti, potem je zadnji čas za učenje.
Skrivnost ostaja: kdo je druga (ali Druga)? Pa ne, da je to samo osnovnošolska slovnična napaka???
ROFL
Naprej kjer je končal Bota bom napisala jaz. Res je vzel neke dokumente pri Mladini v času predsedovanja Kučana v bivši JUGI. JLA ga je v Ljubljani zaprla, nakar je imel v oporo kar celo Ljubljano in od drugod, ki so protestirali in zahtevali, da ga izpustijo.
Zgleda, da je zdaj vse to pozabil, ali pa misli, da smo pozabili drugi.
Ne, da ga niso hoteli vzeti med komuniste, pač pa je takrat, ko se je odločalo ali pride v parlament ali ne, gospa Spomenka Hribar pojasnila, da ni človek, ki bi bil primeren za takšno mesto. Osebno ga je poznala in zato je že vedela, koliko kdo zmore tempa pozitive…
Potem je leta in leta tako šinfal LDS kot da mu grozijo z bombo. Te njegove stalne kronično obsedene besede (pa še vedno isto) so se ga držale in narod je začel verjet, da bolj svetega kot bi on lahko bil v naši politiki ni. In smo dočakali rezultat…
Zdaj vsi nastradamo, takrat ko je Peterle privlekel Bajuka iz Argentine se je umaknil celo sam Janez Drnovšek in lep čas o njem ni bilo ne duha ne sluha.
In še nekaj zanimivga, zdaj po vsem tem je Kučan za njega črn, komunist, itd..
A nekateri se kar spomnemo teh peripetij!
Pozdrav Irena