Sove so med nami in nas opazujejo

Saj ne, da nismo vedeli zanje. Skovikale so že aprila in maja, včasih tudi nemalo moteče za spanec. Toda ko sem prebral, da varuhinja Sovo obtožuje sumničavosti ljudi, ki so nagnjeni k takšnemu reagiranju in se zatekajo k njej po pomoč, se mi je zazdelo, da sem postal član družine. (Ja, ta nora ugotovitev varuhinje si zasluži posebno pozornost, a raje kdaj drugič.)

Nekako istočasno, ko je prišla Čebašek-Travnikova z osupljivo najbolj perečo temo glede kršitve človekovih pravic v Sloveniji, skrbjo za paranoike, smo jih dobili tudi pri nas. Sove namreč. Kakšen teden nazaj smo se nekaj metrov od hiše zadovoljno poganjali na novi gugalnici, ki smo jo postavili v senco pod brezo. Ko nam je znova prekipelo zaradi brisanja kakcev in izpljunkov, za katere smo ob boljšem pregledu končno le ugotovili, da smo zmes dlake, perja, krempljev in še česa, je naša petčlanska družina usmerila pogled navzgor. Pa je imela kaj videti. Pet sov se je, za vsakega člana po ena in zelo verjetno tudi oni prav lepa sovja (se tako reče?) družina, predajalo dnevnemu sanjarjenju skupaj z nami. Le nekaj metrov nad našimi glavami.

Lepše poslikati mi je uspelo zgolj eno (na fotki zgoraj), druge so preveč prekrivali brezini lističi in veje, a prav nobena se ni dala motiti in vse so pridno pozirale. Pravijo ji mala uharica oziroma asio otus. Menda kar rada drema in se očitno bolj malo boji ljudi, za razliko od njih, ki se bojijo nje. Slastno žveči voluharje, krte in miši, za priboljšek pa vrabčke in manjše ptiče. Ujeda pač.

Ni nam bilo prijetno, guganja je bilo hipoma konec. Hecno, pa tolikokrat smo se očitno že gugali skupaj. In sem jih, na pobudo žene, poskušal nemudoma spoditi. Ni fajn, če ti serjejo po glavi. Pa ni šlo. Šele po nekaj zalučajih metle na višino štirih metrov so dojele, da trenutno niso več zaželene. A le za nekaj ur.

Gospa varuhinja, naše človekove pravice so ogrožene, tu ne more biti dvoma. Hujše od ene sove sta dve, višek nesramnosti pa jih je pet skupaj! Na naši zemlji, tako rekoč inštalirane ob hiši, in nočejo proč. Že ves čas se mi je zdelo, da me opazujejo in mi prisluškujejo! Ali kot pravijo: če ste zares paranoični, to še ne pomeni, da vam ne sledijo (sove)!

Dobro, pa šalo na stran. Eto, da kdo ne bo rekel, da blog na tej strani ni podoben dnevniškemu zapisu.