Nov vladni fakir, minister za razvoj dr. Žiga Turk, je na svojem srečanju s povabljenimi novinarji v Hiši eksperimentov po preizkušnji »fakirske postelje« takole modroval o vzniku socialnega občutka pri dogovori s socialnimi partnerji (ali širše):
»Socialni element je pomemben, ni pa dobro preveč o njem govoriti, da se ljudje potem nanj preveč ne zanašajo.«
Kratek utrinek mizanscene tukaj. Izjava je bila objavljena v dnevniku POP TV ali nacionalke (nisem imel časa preveriti) 26. marca. Poanta je jasna: s socialnimi partnerji se ne bomo dogovarjali javno, če se bomo sploh. Bistveno je, da se o sociali ne sme govoriti na glas, ker ljudje dobijo apetite. Če bo kaj padlo z gospodarjeve mize, bo izključno po njegovi dobri volji. Bolje je, da o tem, kar jih čaka, nič ne vejo, ker sicer pričakujejo preveč.
Primerek instrumentalistično inspirirane oblastne arogance.
To zelo disi po neoliberalnih pisunih iz Financ za katere so sindikati leglo mafije, ki jo je treba utisati. Kaksna sociala, naj vsak poskrbi za svojo rit…je njihov moto.