Tragikomika razpadanja LDS, za katero vsi ugibamo, ali ima zgolj spretne botre v ozadju in zato nenadoma tako šibke in nepokončne izstopajoče posameznike (za pogled kakšnega Kacina), ali pa močne in pogumne protagoniste (za njihov lasten pogled), ne bi mogla brez starlet in njihovih moških variant.
Kdor je danes gledal dnevnik, ta je lahko občudoval, kako je recimo podpredsednik parlamenta Marko Pavliha znova podoživljal frazo, ki jo je samozaverovano povedal že za sobotno Delo (3. 3. 2007):
»Verjetno bi sebe še najlažje opredelil bolj socialnega kot liberalnega demokrata, prežetega z neko žlahtno konservativnostjo.«
Ganljivo ga je bilo gledati v živo, ko se je s to hudourniško mislijo, razkrivajočo svojstveni politični Weltanschauung, ponosno pohvalil pred novinarko. Želel je menda reči nekaj takšnega kot: poglejte, kako sem univerzalen. Res je, Pavliha je rekorder po svoji univerzalnosti. V vsakem političnem prepričanju se prepozna hipoma. Njegova tenkočutnost za subtilnosti med njimi je brezmejna. Ne le, da je univerzalno kompatibilen z liberalci, on je tudi socialist, povrhu pa še konservativec. Pa ne navaden. Žlahten.
Še pomnite kakšen mesec nazaj, ko je pozival k bojkotu Hrvaše in zaostritvi razmer? Jasno, hipoma ga je podprl tudi Jelinčič (beri tukaj), kajti gospod Pavliha je pač tudi domoljub in nacionalist, zato sta se hitro ujela.
Seveda se gospod težko odloči: če si liberalec, socialist, konservativec in nacionalist v isti sapi, potem pač greš tja, kjer je trenutno najlepše. Prej je bilo v LDS, zdaj je pri Pahorju. Nekoč bo kje drugje. Dezorientacija? Ne, pač prednost kameleonstva.
Pravzaprav je tale Pavliha res čuden tič. Mene je s tistim jelinčičevsko navdahnjenim predlogom v odnosu do Hrvaške tudi presenetil. Za “žlahtno konservativnost” pa se spomnim, da jo je nekdaj Milan Kučan omenjal (mislim, da je imel takrat, leta 2000, v mislih SLS). Je pa razumljivo, da ga verjetno sedaj mika Pahorjeva SD, ker je LDS v stiski. V tem položaju lahko čestitam na primer Zdenki Cerar, ki pravi, da je treba vztrajati takrat, ko ne gre dobro in večina stisne rep med noge in gre na svoje.
BTW, zase bi pa lahko rekel, da sem morda stari konservativec, prežet z zmernim liberalizmom in tudi malo socialista je v meni.;)
Pavliha je ponosen predvsem na svoje ime, zato ne more iz svoje koze.
Če je Pavliha žlahten kriminalec, se bo z Jelinčičem še v mnogočem dobro ujel.