O tem ne bi pisal, če se ne bi zgodilo dvoje: slučajno sem spremljal kratek del razprave v parlamentu na famoznem 3. kanalu in prav nič slučajno se o tem ni dalo slišati ali brati v kateremkoli od medijev (!).
Ja, prišli smo tako daleč, da nam prikrijejo najbolj bistveno. Kaj so storili parlamentarci? Nakupovali so vojaške oklepnike. Na način, ki je nepojmljiv. Ni jih zanimalo, koliko bodo stali. Amandma opozicije, ki zahteva vsaj približno specifikacijo, koliko bo stalo dodatnih 25 oklepnikov, so zavrnili. Strošek je nepomemben. O tem nočejo nič vedeti. Ne gre iz njihovega žepa. Gre iz našega. Da so oni izvoljenci ljudstva? Pa kaj potem! Dolžnost in odgovornost? Poslušajte, mi smo vendar stranka vrednot!
Bedo od razprave, ki jo je v parlamentu spakovano odpremil Sašo Peče – nekajkrat sem se zalotil, da bi vklopil VCR, če bi mi še delal – lahko prebirate tukaj, napor se vam bo poplačal. Slika in grimase kaksnega Grimsa so bile bolj povedne, njegove moralke o detektorju laži pa antološke. Nič niso pomagale rotitve, nič niso pomagala zaklinjanja. Parlamentarci so bili proti temu, koliko bo stalo. 40 jih je glasovali proti, 23 za. Ko gredo kupiti pralni stroj, menda vprašajo za ceno. Ko nakupujejo oklepnike, jim to ni mar. O tem nočemo nič vedeti! V igri je pač drobiž: 62 milijard tolarjev in še preostanek za gole oklepnike. Malenkost!
Ali kot je rekel opozicijski poslanec takoj po glasovanju: »Saj, človek ne ve ali bi protestiral ali bo jokal ali kaj bi počel, ampak v trenutku, ko pride v parlamentu do tega, da se sam sebi onemogoči seznanjanje s tistimi stvarmi, katere mora nadzirati, katere so njemu dodeljene, zaupane s strani volivcev, takrat je zelo hudo. In ta amandma, ki je bil zavrnjen, je bi resnično tako benigen in nujno potreben, a se to zgodi.«
Točno tako: koalicijski parlamentarci so onemogočili sami sebe v svoji nadzorni funkciji. Posebnih znakov sramu niso kazali. Nihče v javnosti tega ni problematiziral. Mediji so molčali kot grob, nobenih poročil o sklepih. Dvorni intelektualci tudi. Preostanek pa dostopa v medije itak več nima. Predlagam, da zaradi redukcije stroškov ukinejo še tretji parlamentarni kanal in prepise magnetogramov. Bo sramu še manj.
Slovenci, še en napor!
“Preostanek pa dostopa v medije itak več nima.”
Kaj pa Pisma bralcev v Dnevniku?
Ervinator, kaj pa sicer; se strinjaš, da bi tale amandma morali sprejeti?
Tocno, obstajajo se Pisma bralcev v Dnevniku. Heureka!
Zagovarjam transparentnost delovanja državne in javne uprave. Poslovnih skrivnosti pri upravljanju države ne sme biti. Zato zahtevo po podrobnejši specifikaciji odhodkov podpiram (amandmaja sicer ne poznam), še posebej ko gre za tako ogromne zneske.
Stranka vrednot? Že že, ampak kakšnih vrednot? vrednote so lahko raznovrstne. Za nekoga je pač vrednota, če mu uspe peljati ljudi žejne prek vode. Za nekoga je vrednota, pridobivanje kapitala….na kakršen koli način. Za nekoga je vrednota skubiti volilce kot kokoši. Vrednote so torej relativna stvar…kakor jih pač gledaš. Ko poslanec utaji premoženje in davek, vara ženo in nabuta ljubico in potem odstopi, to njegovi kolegi prodajajo kot vrednoto, kot nekaj lepega, poštenega. Vrednota je kakor enakopravnost. Vsi smo v bidtvu enakopravni,….samo eni so bolj 🙂
Oklepniki bodo stali vsaj 386 milijonov evrov.
No, jaz pa sem takrat snemal sejo in sem po tem, ko sem prebral ta prispevek naredil kratko kompilacijo Pečetovih izjav 🙂
Upam, da nisem izpustil kaj omembe vrednega.
Uff, DZRS1, hvala za vlozen napor. Ko sem gledal dve uri v zivo, se mi je zdelo
Pecetovo vodenje se bistveno bolj neokusno, verjetno zaradi kontrasta glede na tezo vsebine in denarja, ki je bil ob razpravi o vojaskih oklepnikih v igri…v insertih se ta kontrast izgubi. 🙂