V današnjem Dnevnikovem Objektivu (3. 2. 2007) pod naslovom »Da bo Cerkev kar na veliko ustanavljala zasebne šole, je bojazen brez osnov« novinarka Ranka Ivelja sprašuje o sproščeni slovenski šoli. In jo v intervjuju z ministrom za šolstvom Milanom Zverom tudi dobi:
»Kaj menite, je slovenska šola res postala bolj “sproščena”? Ali pa starševska društva niso bila tisto, za kar so se predstavljala?«
»Vaše domneve, ki je legitimna, ne bi komentiral. Tudi o delovanju cerkvenih gimnazij ne morem reči nič slabega: te šole so celo zelo dobre. Ni pa dvoma, da so bili očitki, ki jih omenjate, tudi moji očitki slovenski šoli. Mislim, da ta počasi, z različnimi organizacijskimi spremembami, vendarle postaja bolj sproščena. Fleksibilni predmetnik, neobvezni nivojski pouk, neselekcijska vloga NPZ-jev – vse to pozitivno deluje na življenje v šoli.«
O sproščenem šolstvu smo že pisali.
A to misliš na vse večjo obremenitev šolarjev?
Že 15 let nazaj, ko sem jaz zaćel hodit v šolo, so obstajali ljudje, ki so trdili, kako da smo obremenjeni. Meni je bilo pa 6 let dolgčas.