Ker si že nekaj časa nisem privoščil oddiha s pogledom v intimne prostore v glavi Janeza D., zdaj popravljam zamujeno. Janez D. je ikona Sproščene Slovenije, je zadnje čase moja teza. Njegov preporod vežem na nastop nove slovenske poti; časovna analiza bi razložila sovpadanje nove oblasti in novega Janeza. On dela tisto, kar Janez J. le govori. Obljubljali so nam Sproščeno Slovenijo in (zgolj ) Janez D. jo je vzel zares.
Od tod vsa njegova prerojena sproščena misel, od njegova skrb za uravnoteženost, od njegova skrb za pravšnjost naše substancialnosti in zavesti. Ilustracij je nič koliko in tega sem se znova spomnil, ko sem bral njegove januarske zapise. Kot pravi v njih, je »svet iz ravnotežja«. Tukaj. Zato potrebujemo uravnoteženje, kakor mislita Jančič in Slivnik za medije ali recimo Jambrek za ustavne sodnike in Bučar za Slovenijo kot tako.
In kot Janez D. znova poudarja v svojih nadvse modrih mislih, smo premalo sproščeni. Tukaj. Zato potrebujemo drugačni ekološki in gospodarski red, kjer bomo lahko sproščeni zares: »Delali bomo doma, v naravi, kjerkoli, glavno bo, da ustvarjamo, delamo tisto, za kar smo se odločili, da delamo. Veliko nam bo pomagal internet. Poleg tega, da bomo delali bolj sproščeno in ustvarjalno, bomo tudi razbremenili danes tako preobremenjen promet, zlasti ob urah, ko prihajamo ali odhajamo z delovnega mesta.«
Sproščena ustvarjalnost tu ni naključna asociacija: v zadnjem letu se Janševo geslo predvsem razume kot preporod kreativnih sil. Borut Pahor, še en prvak prave, resnične sproščenosti, kritizira svojega kolega ravno na tej benigni točki. Njegove obljube so bile prazne, danes nimamo ustvarjalnosti. Ne živimo sproščeno. Več o tem npr. v njegovem zadnjem nastopu v Tarči. Lojze Peterle je v enem zadnjih Utripov preteklega leta sproščenost navezal na pro-kreativnost. Spolnost moramo vzeti bolj sproščeno, je pomodroval. Le tako bomo povečali rodnost. Če bomo bolj sproščeni, nas bo več, skratka. Domnevni kritiki Janše si potemtakem želijo več sproščenosti. Še zdaj niso doumeli, da so njene žrtve, da nas natančno sproščenost dela za nesproščene, uravnoteženost za neuravnotežene in pripadnost nacionalni substanci za nepripadne nacionalni substanci. Vsi ti veliki označevalci iz novorevijaško-janšistično-slivniške zakladnice nas delajo za sužnje, oni pa bi jih jemali zares.
Evidentno je torej, da smo sužnji tako dolgo, dokler gojimo tovrstno »zaresnost«.Povejmo enkrat za vselej preprosto in »goebbeljansko«, kot znajo najbolj sproščeni med njimi: ko slišim za sproščenost, slišim rožljanje verig!
Pojem “sproščenost” je bil dejansko politično zlorabljen, vendar je treba osebam vrniti prvoten pomen. Enako velja za “uravnoteženje”. Desnica je te pojme zlorabila tako, da dejansko izgovorjeni iz njenih ust pomenijo ravno nasprotno, kar bi sicer pomenili. Dejansko Slovenija še nikoli ni bila tako neuravnotežena in nesproščena, kot je sedaj. Smo tako rekoč na pragu novega totalitarizma. Za desničarske inženirje slovenskih duš je bil Goebbels pravi vajenec – če nekoliko parafraziram najbolj udarnega SDS jurišnika in ideologa “uravnotežene” državne RTV tovariša Grimsa. Sicer pa je tako: Janša je iz komunizma prinesel najslabše navade, posledice so na dlani.