V današnjem Dnevniku lahko prebiramo pompozno najavljeni intervju z Gregorjem Golobičem, svežim prebežnikom iz LDS in osebo, okoli katere se napletajo novi medijski scenariji o novi levosredinski stranki, ki bo liberalno demokracijo in še koga popeljala proč od nevarne Kacinove leve usmeritve.
Golobič navrže nekaj ocen »sproščene Slovenije«, po svoje sproščeno pa oceni tudi rešilni scenarij:
»Sproščeni vulgarnosti«, ki je postala vsakdanjost javne politične govorice, se lahko postavi nasproti samo neka oblika »nove naivnosti«.«
Konsekvence te naivnosti, ki jo za to enigmatično govorico navaja, so dovolj nejasno artikulirane, da si z njimi ne moremo pomagati, politična primera zanjo pa sta politična uspeha projektov Drnovška in Jankovića.
Da njegovo navijanje za naivnost ni naključno, vidimo iz ponovitve. Natanko isto zgodbo, vulgarnost politike Janše vs. naivnost »njegovega« političnega poskusa, ponovi Golobič še v kratkem video intervjuju z Janijem Severjem, dostopnem na Severjevem blogu tukaj.
Preden uspemo kaj več reči o naivnosti njegove naivnosti, v dobrem ali slabem seveda, bo treba počakati na kakšno bolj smiselno razlago te programske misli. Do takrat pa bi se smeli po kacinovsko (ali janševsko) vprašati, kaj je Golobič skupaj z Žižkom počel zadnji dve leti, ko je LDS vpričo odtegnjene pomoči in jasne analize počasi razpadala po šivih, da ji zdaj tako vehementno meri srčni utrip in napoveduje zadnje vzdihljaje. Ni dvoma, politična nekrofilija se ob LDSovem truplu nadaljuje tudi s kljuvanjem od znotraj.
Leave a Reply